Ameriški veleposlaništvi v Ljubljani in Zagrebu sta redno prejemali navodila ameriške državne sekretarke glede pritiskov na slovensko in hrvaško vlado, da se ukine slovenska blokada hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem, piše Večernji list. Američani so se najprej vključili v težave slovensko-hrvaških odnosov, ko so si prizadevali, da bi Hrvaška še pravočasno vstopila v zvezo Nato.

V depeši, ki je bila iz Washingtona poslana 5. marca leta 2009, piše, da je treba Sloveniji prenesti sporočilo in opozorilo, da jo čaka velika mednarodna sramota, če Hrvaška v severnoatlantsko zavezništvo ne bo sprejeta na aprilskem vrhu. V depeši Clintonova in njeni sodelavci natančno opredelijo, kaj mora storiti slovenski premier Borut Pahor.

Pahorju naročajo, naj vpliva na slovenske nacionaliste, ki so zbirali podpise za referendum o hrvaškem vstopu v Nato, da omilijo svoja stališča. "Od vas pričakujemo, da razmislite o zakonitih možnostih za skrajšanje procesa referenduma, vključno s tem, da zahtevate njegov umik," piše v depeši.

"Slovenska vlada nas prepričuje, da razume resnost položaja, vendar ne moremo dopustiti sramote, da en zaveznik ne ratificira pristopa Hrvaške," piše v depeši, ki je podpisana s Clinton.

Vstop Hrvaške pomemben za ZDA
V depeši aprila 2009, ki je namenjena samo ameriškemu veleposlaništvu v Ljubljani, piše, da mora Slovenija nehati povezovati pristopne pogovore z vprašanjem meje s Hrvaško. Za ZDA je vstop Hrvaške v evroatlantske integracije pomemben, ker so te primarni motor reform, demokracije in mednarodnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu, še piše v depeši.

Oktobra istega leta je Washington prek depeše opozoril Pahorja, naj nikakor ne razmišlja o ponovni blokadi hrvaških pogajanj z EU-jem, saj bo drugače občutil "gnev iz Washingtona".

Slovenski premier Borut Pahor omenjenih depeš ni želel komentirati.