Mestni svet je z 29 glasovi za, z 20 proti in enim vzdržanim glasom na štiriurni burni seji odločil, da se Trg maršala Tita preimenuje v Trg Republike Hrvaške. Table z napisom Trg maršala Tita bodo odstranili po objavi odločitve v mestnem uradnem listu.

Kot poroča hrvaški portal index.hr, so zagovorniki spremembe imena poudarjali, da je Josip Broz - Tito sicer bil antifašist, a tudi diktator, nasprotniki predloga pa so poudarjali, da je bil vodja antifašističnega gibanja na Hrvaškem in velik državnik svoje dobe.

Eden izmed predlagateljev spremembe imena mestni svetnik Zlatko Hasanbegović, nekdanji HDZ-jev minister za kulturo, je odločitev sveta označil za zgodovinski trenutek. "Prepričan sem, da je to v kontekstu te teme in te točke dnevnega reda zadnje, kar ste imeli v tej častni hiši povedati v obrambo jugoslovanskega komunističnega diktatorja, imenovanega Tito. Prepričan sem, da v tej častni hiši nikoli več ne bo sedela titoistična večina," je dejal Hasanbegović, na katerega so v času njegovega ministrovanja pogosto leteli očitki o simpatiziranju z ustaštvom.

Svetnik opozicijskega SDP-ja Petar Paradžik je poudaril, da ni "titoist", da pa nasprotuje spremembi imena, ker meni, da spada v okvir prizadevanj za rehabilitacijo in čaščenje ustašev in fašistične Neodvisne države Hrvaške.

Nasprotna stran je opozarjala, da pri spremembi imena tako ne gre za obračun s totalitarizmom, temveč z antifašizmom. Zagrebški župan Milan Bandić je medtem dejal, da "nihče ne želi zmanjšati pomena maršala Tita od leta 1941 do leta 1945". Ob tem je vlado pozval, naj umakne vsa znamenja, ki slavijo totalitarne režime.

Bandić še lani s Titovo podobo
Preimenovanje Trga maršala Tita je bila točka predvolilnega programa desničarske stranke Neodvisni za Hrvaško, ki sta jo ustanovila Hasanbegović in poslanka Bruna Esih. Oba sta lani v parlament vstopila na volilnem seznamu HDZ-ja.

Hasanbegović in Bruna Esih sta bila uspešna tudi na majskih lokalnih volitvah v Zagrebu, ko sta s še s tremi svetniki iz svoje stranke postala jeziček na tehtnici za oblikovanje večine, ki jo je potreboval župan Bandić. Pogoj za sodelovanje je bila sprememba imena trga, čeprav je Bandić še lani hodil po Zagrebu s priponko, na kateri je bila Titova podoba, pred volitvami pa je napovedal referendum o spremembi imena trga.

"Zgodovina se revidira z neoustaške pozicije"
Index.hr je za mnenje o odločitvi prosil zgodovinarja Hrvoja Klasića, ki je dejal, da ni problem v reviziji zgodovine, interpretacije in narativu o Jugoslaviji, drugi svetovni vojni in Titu in da je to celo zaželeno. Problem po njegovem mnenju je ta, da se tega "ne dela s humanistične, demokratične in znanstvene pozicije, ampak z neoustaške pozicije".

Klasić je poudaril, da je čudno, da se tako odločno razpravlja o odstranitvi plošč z imenom Josipa Broza - Tita, medtem ko na Hrvaškem še vedno obstajajo ulice z imenom Mileta Budka, drugega človeka ustaške t. i. Neodvisne države Hrvaške.

V Jasenovcu plošča z ustaškim pozdravom
Medtem ko je zagrebški mestni svet odločil o zamenjavi imena po Titu, pa se hrvaška vlada še ni opredelila do usode spominske plošče v Jasenovcu, ki nosi ustaški pozdrav Za dom pripravljeni. Spomnimo, konec lanskega leta so namreč pripadniki nekdanjega HOS-a (Hrvaške obrambne sile), enote, ki je pod ustaškim grbom in geslom "Za dom pripravljeni" sodelovala v vojni na Hrvaškem, v spomin na ubite pripadnike enote postavili spominsko ploščo.

Plošča je sporna že zaradi omenjenega pozdrava, še toliko bolj pa, ker stoji v bližini ustaškega koncentracijskega taborišča, v katerem je bilo po podatkih javnega zavoda Jasenovac ubitih skupno 83.145 ljudi, od tega skoraj 48.000 Srbov, 16.000 Romov, 13.000 Judov, 4.000 Hrvatov, 1.000 muslimanov, tudi 266 Slovencev. Časopis Jutarnji list je sicer poročal, da naj bi vlada odločila, da bo plošča ostala, a brez ustaškega pozdrava.