Posebno nadzorno misijo v Ukrajini Ovseja sestavlja 450 članov osebja, ki prihaja iz 41 članic organizacije. Cilj je 24-urni nadzor premirja na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Posebno nadzorno misijo v Ukrajini Ovseja sestavlja 450 članov osebja, ki prihaja iz 41 članic organizacije. Cilj je 24-urni nadzor premirja na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Ovse
Od začetka krize na vzhodu Ukrajine pred skoraj 13 meseci je do zdaj umrlo najmanj 6.250 ljudi, skoraj dva milijona ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Foto: Reuters
Doneck - iskanje trupel na povsem uničenem letališču
Kljub vse številčnejšim kršitvam premirja, se na povsem uničenem letališču Doneck nadaljuje skupna akcija vseh vpletenih strani pri iskanju žrtev silovitih večmesečnih bojev za strateško pomembno točko na obrobju glavnega uporniškega mesta vzhodne Ukrajine. Foto: Reuters

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ju je s svojimi opazovalci v Ukrajini zaslišala v vojaški bolnišnici v Kijevu. "Bila sta oborožena, a nista imela nobenih ukazov za napad," so še pojasnili pri Ovseju, ki sta mu Rusa pojasnila, da sta bila v Ukrajini na izvidniški misiji.

Eden izmed vojakov je povedal, da mu je njegova enota ukazala, naj odide v Ukrajino, v okviru rotacije naj bi se po treh mesecih vrnil v domovino. Oba zajeta sta povedala, da sta v preteklosti že bila na misijah v Ukrajini, eden izmed njiju pa je obenem ves čas zatrjeval, da v spopadih na vzhodu Ukrajine ne sodelujejo nobeni ruski vojaki.

Uradna Moskva: Gre za odpuščena vojaka
Rusija se na te najnovejše navedbe Ovseja še ni odzvala, je pa že predtem zatrdila, da zajeta Rusa nista več pripadnika njene vojske, saj da sta bila pred kratkim iz nje odpuščena. Moskva tudi zavrača obtožbe Kijeva in Zahoda, da separatistom na vzhodu Ukrajine pomaga z orožjem in svojimi vojaki, ter vztraja, da so na vzhodu Ukrajine ruski vojaki kvečjemu, če so se separatistom pridružili kot "prostovoljci".

Ukrajinski vojaki so omenjena ranjena Rusa v soboto zajeli v mestu Ščastja okoli 30 kilometrov od meje z Rusijo. Na ruskem obrambnem ministrstvu so v ponedeljek ocenili, da so Ukrajinci njuno "prikladno priznanje izsilili". Ukrajinski separatisti medtem vztrajajo, da gre za policista iz regije Lugansk.

Najnasilnejši spopad v Evropi po Jugoslaviji
Ravno v petek je najnovejše poročilo o stanju v Ukrajini objavil Amnesty International (AI), ki je obema stranem očital trpinčenje ujetnikov. Trditve AI potrjujejo navedbe, da je Evropa na vzhodu Ukrajine priča najnasilnejšemu konfliktu po vojnah na Balkanu v 90. letih preteklega stoletja. AI poudarja, da ima veliko dokazov o vsakodnevnih vojnih zločinih tako od proruskih skrajnežev kot ukrajinskih vladnih sil.

Nekdanjim ujetnikom so tako po lastnih navedbah lomili kosti, jih mučili z elektrošoki, jim več dni odrekali spanje, uprizarjali njihovo navidezno smrt ter odrekali nujno medicinsko pomoč, opozarja AI, ki je opravil pogovor s 33 nekdanjimi ujetniki.

Poziv k spoštovanju mednarodnega prava
Pričevanja so bila med seboj enotna in grozljiva, potrdili so jih tako rentgenski posnetki, fotografije, manjkajoči zobje, brazgotine kot tudi medicinska dokumentacija, navaja AI. Organizacija tudi poseduje informacije o najmanj treh primerih, ko so proruski separatisti ujetnike usmrtili brez sodnega procesa.

AI je ob tem na obe strani naslovil poziv, naj svojim borcem posredujeta, kakšne posledice ima trpinčenje ujetnikov v skladu z mednarodnim pravom in naj odgovorne postavita pred roko pravice.

Ukrajina je medtem sporočila, da so v zadnjih 24 urah bili ubiti trije ukrajinski vojaki, še 12 pa jih je bilo ranjenih v več desetih kršitvah premirja na vzhodu Ukrajine.