V mestu je potekal sprva miren protest, kar je izkoristila skupina okoli stotih zamaskiranih mož v terenskih avtomobilih in poltovornjakih, ki so nosili napise "Ni boga razen Alaha" in imeli razobešene zastave z islamističnimi slogani. Ob divjanju po mestu in streljanju v zrak so se oboroženi moški poskusili prebiti do policijske postaje, a so jih tam pričakali policisti in vojaki.
Izbruhnil je strelski spopad, v katerem so bili ubiti en policist in trije civilisti, med njimi 13-letni deček, 18-letni fant in 70-letni starec. V streljanju je bilo ranjenih 19 ljudi: 4 častniki, 9 varnostnikov in 6 civilistov.
Kdo so bili napadalci?
V zvezi s tem incidentom je egiptovska vojska že aretirala pet ljudi. Štiri sumijo sodelovanja v napadu, enega pa so prijeli zaradi vožnje v bližini policijske postaje, pri čemer so v njegovi posesti odkrili dva mitraljeza. Po pripovedovanju prič zamaskirani napadalci naj ne bi bili domačini, saj so se izgubljali ob prebijanju skozi mesto proti policijski postaji.
Sinajski polotok so v preteklosti že pretresali teroristični napadi, ki so bili praviloma usmerjeni proti turističnim središčem in tujim gostom. Običajno so napadalci dobili podporo in zaščito pri nomadskih klanih, ki še danes predstavljajo velik del prebivalstva polotoka.
Razkol med islamisti in posvetnimi liberalci
Več sto tisoč Egipčanov se je v petek zvečer zbralo na trgu Tahrir v središču Kaira v prikazu moči islamističnih skupin, ki želijo sodelovati pri oblikovanju politične prihodnosti države. Največji protest od odstopa nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka v februarju je bil namenjen obvarovanju "egiptovske islamske identitete".
Protest je potekal predvsem v organizaciji konservativne islamske sekte salafistov in vplivne Muslimanske bratovščine. Ker so ga organizirali več tednov, so sprožili strah pred nasilnimi spopadi s sekularnimi skupinami, ki na trgu vztrajajo od 8. julija. Po dveh dneh pogovorov pa so se odločili združiti moči z namenom ohraniti enotnost, ki je zrušila Mubarakov režim.
Spor glede pravnega temelja države
A sporazum se je kmalu izjalovil, saj je več kot dva ducata sekularnih skupin odpovedalo sodelovanje. Zmotili so jih predvsem islamistični slogani, saj je na velikem plakatu na trgu Tahrir med drugim pisalo: "Egiptovska islamistična identiteta je rdeča nit. Ljudje so ponosni na islam in zavračajo sekularne in liberalne ideje."
"Imeli smo dogovor, da bo to dan enotnosti, a se je spremenilo v nekaj drugega," so besede člana Fronte za pravičnost in demokracijo Mohameda Vakeda. Številni pripadniki sekularnih skupin so svoje ogorčenje izrazili tudi na spletnih socialnih omrežjih, kot je Twitter.
Liberalni aktivisti, med njimi nekdanji generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej, želijo, da bi vojaški poveljniki v Egiptu sprejeli deklaracijo temeljnih pravic kot del nove ustave. Islamisti se bojijo, da bi tak dokument lahko ogrozil drugi člen ustave, ki navaja, da je islamsko pravo temeljni vir prava v državi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje