Gre za doslej najhujši izbruh smrtonosnega virusa v zgodovini. Iz najhuje prizadete Gvineje se je bolezen v zadnjih mesecih razširila v sosednji Liberijo in Sierro Leone, kjer naraščata število obolelih in število žrtev. Smrtnost ob okužbi z virusom, proti kateremu ni zdravila ali cepiva, je kar 90-odstotna.

O odzivu na krizo v ganski prestolnici pod okriljem WHO-ja razpravljajo ministri iz 11 držav. Poleg gostiteljev in omenjenih treh držav z odkritimi primeri ebole so tam še zunanji ministri sosednjih zahodnoafriških držav - Slonokoščene obale, Malija, Gvineje Bissau in Gambije ter iz Ugande in Demokratične republike Kongo, kjer so virus prvič odkrili leta 1976, ko je zahteval 280 življenj, kar je bilo največ do zdaj.

WHO je v torek sporočil, da se je število smrtnih žrtev zaradi ebole povzpelo na 467, od tega je bilo 68 smrti v zadnjem tednu dni. Število primerov okužbe se je od 23. junija povečalo za 20 odstotkov, s 635 na 759.

Nevladna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je že marca opozorila, da gre za izbruh "brez primere" v zgodovini, pri čemer je velika težava razširjenost virusa, ki so ga odkrili na več lokacijah, med seboj oddaljenih tudi po nekaj sto kilometrov.

Kazen za skrivanje okuženih
Po besedah strokovnjakov, ki delujejo na terenu, sta dva od glavnih razlogov za širjenje strah in zanikanje bolezni. Tako ljudje ponekod skrivajo svoje bližnje, ki so okuženi, namesto da bi jih prepeljali na zdravljenje v bolnišnico.

Iz Liberije poročajo, da so nekatere bolnike svojci odpeljali iz bolnišnic in jih namesto uradni medicini raje zaupali tradicionalnim zdravilcem in vračem. Liberijske oblasti so zato že sporočile, da bodo kaznovale vsakogar, ki bo doma ali v molilnicah skrival obolele za ebolo.

Liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf je dejala, da je kriza postala nacionalni javni zdravstveni problem, in ljudi pozvala, naj upoštevajo zdravstvena navodila.

WHO je izpostavil tri ključne razloge, ki prispevajo k širjenju virusa. Eden je pokopavanje žrtev v podeželskih skupnostih v skladu s tradicionalnimi običaji in prepričanji. Drugi je zgoščenost prebivalstva okoli glavnih mest v Liberiji in Gvineji, tretji pa trgovske in družbene dejavnosti ob mejah vseh treh držav.