Islamski skrajneži med spopadi v Palmiri. Foto: Reuters
Islamski skrajneži med spopadi v Palmiri. Foto: Reuters
Abdul Rahman Mustafa Al Kaduli
Al Kaduli je bil pomemben član vodstva Islamske države. Foto: Reuters
Vladimir Putin in John Kerry sta se pogovarjala štiri ure. Foto: Reuters
Sergej Lavrov je Evropsko unijo pozval, naj se konkretno pridruži Rusiji pri boju proti terorizmu. Foto: Reuters

Ameriški obrambni sekretar Ash Carter je povedal, da bo smrt Abdula Rahmana Mustafe Al Kadulija in drugih pomembnih članov skrajne skupine zavrla njihove operacije. Po nekaterih navedbah naj bi bil umrli celo drugi mož organizacije.

Iračan Al Kaduli, ki je bil znan tudi kot Haji Iman in Abu Ala Al Afri, je odgovoren za finance skupine in tudi za nekatere operacije. Američani so lani razpisali sedem milijonov dolarjev nagrade za podatke, ki bi vodili do njegovega prijetja ali smrti.

Carter ni razkril podrobnosti uboja Al Kadulija, a ameriška televizija NBC je poročala, da je bil ubit med operacijo posebnih enot ameriške vojske v Siriji v četrtek zjutraj. Ameriški vojaki naj bi pristali s helikopterjem in počakali, da se je mimo v avtomobilu pripeljal Al Kaduli. Poskušali so ga prijeti živega, a so se razmere zaostrile in je bil ubit skupaj s še tremi ljudmi v vozilu.

Al Kaduli prihaja iz Mosula na severu Iraka in naj bi se leta 1998 v Afganistanu pridružil teroristični mreži Al Kaida, kjer si je pridobil zaupanje njenega vodje Osame bin Ladna. Pozneje se je vrnil v rodni Irak in se leta 2004 pridružil Abu Musabu Al Zarkaviju, ki je vodil tamkajšnjo vejo Al Kaide pod imenom Islamska država v Iraku.

Po smrti Zarkavija naj bi bil celo v igri za prevzem vodstva operacij Al Kaide v Iraku, a je bil izbran zdajšnji prvi mož Islamske države Abu Bakr Al Bagdadi. Ko so lani zakrožile govorice, da je bil Al Bagdadi huje ranjen v ameriških napadih in ni bil več zmožen voditi skrajne skupine, naj bi Al Kaduli postal njegov namestnik.

Kot je še povedal ameriški obrambni sekretar, sistematično izločajo člane vodstva Islamske države, a se je ob tem treba zavedati, da so voditelji zamenljivi.

Palmira v roke vladnih sil
Sirska vojska je po četrtkovem vstopu v antično mesto Palmira, ki je bilo od maja lani pod nadzorom Islamske države, zavzela še mestno trdnjavo, ki se dviga nad ostanki starorimskega mesta.

Zavzetje Palmire bi pomenilo največji uspeh za sirsko vojsko, potem ko ji je lani septembra z letalskimi napadi proti nasprotnikom režima na pomoč priskočila Rusija. Z zavzetjem strateško pomembnega mesta bi vladne sile pridobile nadzor nad pomembnim izhodiščem proti ozemlju, ki ga obvladujejo sunitski skrajneži.

Do avgusta nova sirska ustava?
Ameriški zunanji minister John Kerry se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovora je bila politična rešitev za vojno v Siriji.

Kot poroča BBC, je sestanek Kerryja in Putina trajal štiri ure, na njem pa sta se dogovorila, da bodo ZDA in Rusija pritisnile na sirsko vlado in opozicijo za pospešitev pogovorov o politični tranziciji v državi, ki je že pet let v vojni, od konca februarja pa sicer velja krhko premirje. "Cilj je, da bi bil do avgusta oblikovan okvir za politično tranzicijo skupaj z osnutkom nove ustave," je na novinarski konferenci, ki jo je imel skupaj z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, povedal Kerry.

Kerry je na pogovore v rusko prestolnico prispel deset dni po novici, da Rusija iz Sirije umika večino svoje vojske. Kerry na novinarski konferenci ni hotel povedati, ali sta s Putinom govorila o prihodnosti sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki je ključna za rešitev vojne in glavno sporno vprašanje med Washingtonom in Moskvo. Dejal je le, da sta se strinjala, da mora Asad "ravnati prav in se vključiti v mirovne pogovore".

De Mistura po zadnjih pogovorih optimističen
ZDA podpirajo opozicijski poziv Asada k odstopu, Rusija pa je tesna zaveznica sirskega voditelja in mu je dajala tudi vojaško podporo. Moskva pravi, naj se o Asadovi usodi odloči sirsko ljudstvo. "Dogovorili smo se, da čim prej dosežemo začetek neposrednih pogajanj med delegacijo sirske vlade in predstavniki celotnega spektra opozicije," je dodal Lavrov. S Kerryjem si bosta prizadevala, da se še okrepi premirje, za katerega so se na pobudo Moskve in Washingtona dogovorili 27. februarja.

Medtem se je v četrtek v Ženevi končal zadnji krog posrednih mirovnih pogovorov med sirsko vlado in opozicijo. Posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je izrazil optimizem, saj sta se strani strinjali o nekaterih ključnih načelih, tako da bodo na novem krogu, ki se bo začel 9. ali 10. aprila, začeli pogovore o politični tranziciji. Dodal je, da gre za načrtovano prekinitev ter poudaril, da so tokratni pogovori potekali v veliko bolj pozitivnem ozračju kot februarski.

Lavrov pozval EU v združen boj proti terorizmu
Kerry se je s Putinom pogovarjal tudi o usodi ukrajinske vojaške pilotke Nadje Savčenko, ki so jo v torek v Rusiji obsodili na 22 let zapora zaradi umora dveh ruskih novinarjev na vzhodu Ukrajine. Dotaknila sta se tudi ukrajinskega vprašanja in ob tem je ameriški državni sekretar dejal, da Washington ostaja zavezan vnovični vzpostavitvi ozemeljske celovitosti v Ukrajini, kamor spada tudi polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila pred dvema letoma. Skupaj z Lavrovom sta pozvala k polni uveljavitvi določil dogovora iz Minska, ki več kot pol leta po podpisu ostaja mrtva črka na papirju.

Kerry svojo pot nadaljuje v Bruselj, kjer je izrazil ameriško podporo Belgiji v boju proti terorizmu. Po besedah ameriškega državnega sekretarja je nujen skupen boj proti dhžidastični samooklicani Islamski državi in drugim skrajnim skupinam. Kerry je tudi izrazil pripravljenost ZDA, da pomagajo pri preiskavi napadov. Lavrov je po bruseljskih napadih pozval Evropsko unijo, "naj preneha igrati geostrateške igre in se združi z Rusijo v boju proti terorizmu".