Foto: EPA
Foto: EPA

Osnutek resolucije je v senatnem odboru potrdilo sedem demokratov in trije republikanci, proti pa so bili dva demokrata in pet republikancev. Izid glasovanja o odobritvi vojaškega posredovanja v Siriji je bil veliko tesnejši kot izid glasovanja o resoluciji za oborožitev sirskih upornikov proti sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu. Odbor je pred tedni o tem glasoval s 15 proti tri.

O resoluciji bo prihodnji teden razpravljal tudi 100-članski senat. Za zdaj je svojo odločitev o pozitivnem glasovanju potrdilo 23 senatorjev, 16 jih bo glasovalo proti, preostalih 61 senatorjev za zdaj ostaja neodločenih, poroča BBC.

Predstavniški dom je lahko trd oreh
O resoluciji mora glasovati tudi predstavniški dom kongresa, kjer imajo večino republikanci in je bolj razdeljen glede vojaškega posega v Siriji kot senat.

To je pokazalo tudi zaslišanje državnega sekretarja Johna Kerryja, obrambnega ministra Chucka Hagla in načelnika štaba združenih poveljstev generala Martina Dempseyja v odboru za zunanje zadeve. Trojica je ponovila torkovo pričanje v senatnem odboru za mednarodne odnose, ko je Kerry med drugim dejal, da zdaj ni čas za diplomacijo iz naslanjača, ampak mora kongres potrditi kazen za Al Asada.

"Skrbi me, da bodo napadi proti režimu utrdili skrajne islamiste"
Republikanec Jeff Duncan iz Južne Karoline je dejal, da se je pogovarjal z osnovnošolci, ki jim je jasno, da ZDA ne smejo v tuje državljanske vojne, kjer ni "dobrih fantov". Kerryja je vprašal, ali mu je oblast stopila v glavo, da ima tako veliko željo pritisniti na sprožilec.

Ta je, precej razburjen, ponovil, da bodo ukrepali zaradi lastnega interesa in za uveljavitev prepovedi uporabe kemičnega orožja. "Če to ne bo uveljavljeno, bo svet manj varen, enako naši državljani, saj bo večja verjetnost, da bo nekdo nekje prišel do tega orožja," je dejal Kerry.

"Skrbi me, da bodo napadi proti režimu utrdili skrajne islamiste. Ta film smo že videli v Afganistanu. Videli smo, kaj se je zgodilo v Egiptu, v Libiji. Videli smo, kaj je prinesla arabska pomlad. Nič dobrega. Skrajneži so zapolnili prazni prostor," je dejal teksaški republikanec Mike McCaull.

General Dempsey je odgovoril na vprašanje o nevarnosti maščevanja sirskega režima. Dejal je, da lahko Sirija z raketami napade sosednje države ali ameriške cilje v regiji ter spodbudi druge skupine, da napadejo ameriške cilje.

Obama: "Tukaj ne gre za vprašanje moje kredibilnosti"
V pozitivno odločitev kongresa pa je trdno prepričan ameriški predsednik Barack Obama, ki je na tiskovni konferenci v Stockholmu dejal: "Tukaj ne gre za vprašanje moje kredibilnosti. Tukaj gre za vprašanje kredibilnosti mednarodne skupnosti … Tukaj gre za vprašanje kredibilnosti ZDA in kongresa, saj sicer govorimo ljudem prazne besede o tem, zakaj so mednarodne norme pomembne."

Ameriški predsednik je še dodal, da ne dvomi o odločitvi kongresa, da pa je kot predsednik tudi vrhovni poveljnik vojske, zato ima pravico, da sprejema tudi drugačne odločitve od kongresa, če gre za vprašanje državne varnosti.

Naj spomnimo, Obama se je odločil napasti Libijo brez predhodnega posvetovanja s kongresom. Zaradi "nezakonite vojne" je proti njemu vložila tožbo skupina članov predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki je od sodišča zahtevala, da tudi prihodnjim predsednikom prepove sprožanje vojn brez odobritve kongresa.

Rumsfeld Obamo označil za "najšibkejšega predsednika ZDA"
Pristop Obame do Sirije je med drugimi kritiziral nekdanji obrambni minister ZDA Donald Rumsfeld, ki je Obamo označil za najšibkejšega predsednika ZDA v svoiem življenju. "Ni srednje poti. Ali greš in spremeniš režim ali pa ne storiš nič," je v torek dejal 81-letni režiser vojne proti Iraku leta 2003.

Poziv Katoliške cerkve
Proti vojaškemu posredovanju v Siriji je še vedno Rusija kot tudi Katoliška cerkev v ZDA. V pismu Obami so škofje posvarili, da bi napad lahko imel "nezaželene negativne posledice". Administracijo so pozvali, naj si "neutrudno" prizadeva za končanje sirske državljanske vojne.