Mrtvašnica v Karačiju, kamor so prepeljali trupli ubitih zdravstvenih delavk. Foto: EPA
Mrtvašnica v Karačiju, kamor so prepeljali trupli ubitih zdravstvenih delavk. Foto: EPA
Pakistan
V treh dneh so nameravali v 18-milijonskem Karačiju razdeliti več kot pet milijonov cepiv proti otroški paralizi. Foto: EPA

Štiri ženske so bile ubite v ločenih napadih na zdravstvene delavce v Karačiju v torek v razmiku 20 minut. V severnem mestu Pešavar je žensko, ki je nadzirala cepljenje, v glavo ustrelil napadalec na motornem kolesu. Za posledicami ran je pozneje umrla v bolnišnici.

Vse žrtve so bile pakistanski državljani, ki so delali za program Združenih narodov, s katerim hočejo izkoreniniti to zelo nalezljivo bolezen, ki napade živčni sistem in povzroči trajno paralizo le nekaj ur po okužbi.

Otroško paralizo so odpravili že v večini držav po svetu in na zemljevidu je ostalo le še nekaj redkih sivih lis, med njimi tudi Pakistan, kjer se je letos okužilo najmanj 35 otrok.

Poleg Pakistana je otroška paraliza endemična še v sosednjem Afganistanu in Nigeriji.

Pakistanski zdravstveni minister Sagir Ahmed je pozneje sporočil, da so 24.000 zdravstvenim delavcem, ki so zadolženi za cepljenje otrok, naročili, naj prenehajo delo na območju Karačija.

"Skrbi nas za zdravje delavcev na prvi bojni liniji. To so pravi heroji," je dejal minister. Oblastem sicer ni uspelo povezati vseh napadov s kampanjo proti otroški paralizi.

Mit o zahodni zaroti
A izkoreninjenje krute bolezni ni edina stvar v kampanji, ki jo je treba izkoreniniti, saj cepljenje spremljajo tudi dvomi in sumničenja. Pri tem prednjačijo islamisti in nekateri muslimanski pridigarji, ki so prepričani, da je cepivo del zahodne zarote za sterilizacijo muslimanov.

Pohvala gre na tem mestu tistim verskim voditeljem, ki so se prav zato pridružili kampanji in imajo za cilj odpraviti mit o zahodni zaroti.

Toda mit o zahodni zaroti so pomagale okrepiti ZDA, ki so v lovu na Osamo bin Ladna leta 2011 uporabile lažne akcije cepljenja, da bi se prek DNK-vzorcev vodje Al Kaide dokopale do njegovega skrivališča.

Čeprav odgovornosti za napad ni prevzela nobena skupina, pa so v preteklosti sodelujočim v kampanji cepljenja že grozili talibanski skrajneži, ki so tudi znani po usklajenih napadih, kot so bili tokratni v Karačiju.

Skrajneži so bili v preteklosti odgovorni za ugrabitve in uboje tujih nevladnih delavcev, da bi prekinili kampanje cepljenja, ki so bile po njihovem mnenju le krinka za vohunjenje.