Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 99 glasov Ocenite to novico!
Najdbe na Gosposvetski cesti
Sledila bo podrobna analiza najdb, ki jih bodo javnosti z najdbami in gradivom predstavili na priložnostni razstavi Mestnega muzeja, najverjetneje že prihodnje leto. Če bodo upoštevali pobudo arheologov, pa bo najdbe mogoče občudovati tudi ob Gosposvetski cesti. Foto: Matija Lukič
Revnejši člani emonske zgodnjekrščanske skupnosti so bili pokopani na najvzhodnejšem in najzahodnejšem delu, premožnim pa je pripadal osrednji del pokopališča in so bili torej bližje relikvijam oziroma posmrtnim ostankom čaščenih pokojnikov. Foto: Matija Lukič
Arhitektura, ki so jo našli na Gosposvetski cesti, spominja na arhitekture, ki so jih v tem času, se pravi drugi polovici 4. stoletja in na začetku 5. stoletja, gradili v severni Italiji. Foto: Matija Lukič
Pod asfaltom in zemeljskimi plastmi Gosposvetske ceste so se iz poznorimskih časov ohranili številni sarkofagi. Arheologi so izkopali več kot 350 skeletnih pokopov. Foto: Matija Lukič
Umrle so pokopavali tako, da so imeli glavo položeno na zahodnem delu, s tem pa njihov "pogled" po krščanski tradiciji usmerili proti Vzhodu, Jeruzalemu, mestu Kristusovega groba in vstajenja. Foto: Matija Lukič
Čeprav arheologi ne izključujejo možnosti, da je bil kateri od grobov starejši od same stavbe, pa načeloma začetek pokopavanja na tem območju bolj ali manj sovpada s prvo gradbeno fazo, v kateri so postavili arhitekturo pravilnega kvadrata (tlorisa 5 x 5 metrov), parcele z obodno ograjo, znotraj katere so Emonci vkopali več sarkofagov. Foto: Matija Lukič
Mozaik
Na območju domnevnega prezbiterija se je ohranil tudi del mozaika, ki v dimenzijah in barvnih kombinacijah spominja na mozaični okras bazilikalne stavbe na najdišču OŠ Majde Vrhovnik. Foto: Matija Lukič
Šlo je za nadzorovano, urejeno pokopavanje, ki ga regulira avtoriteta. Foto: Matija Lukič
VIDEO
Ostanki pokopališke arhit...

Dodaj v

Fascinantna najdba na Gosposvetski cesti: poznorimska nekropola z več kot 350 skeletnimi pokopi

Ostanki pokopališke cerkve lokalne krščanske skupnosti
6. julij 2018 ob 08:09,
zadnji poseg: 6. julij 2018 ob 08:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav je bilo območje današnje Gosposvetske ceste v Ljubljani že povsem zunaj obzidja rimske Emone, pa je za del takratnega prebivalstva tam ležalo prav posebno mesto. Na tem območju so pokopavali svoje umrle in v ta namen uredili obsežen pokopališki kompleks, ki so ga v vsej njegovi bogatosti v nedavnih izkopavanjih odkrivali arheologi. Gre za najdbo izjemnega pomena, ki jo je treba ustrezno ohraniti in predstaviti, poudarjajo.

Na pomembne ostanke poznorimskega pokopališčnega kompleksa so arheologi v sklopu lanskih in letošnjih izkopavanj naleteli na območju med Kersnikovo in križiščem s Slovensko cesto. Arhitekturni ostanki povedo, da je bila tam stavba (pre)zidana v več fazah, ki se časovno raztezajo okvirno od sredine 4. do začetka 5. stoletja. Začetki gradnje spadajo torej v čas nekaj desetletij po tolerančnem ediktu, ko je v Emoni že delovala dokaj številna krščanska skupnost.

Prvo organizirano versko življenje je na tem območju potekalo že v 3. stoletju z vsesplošnim vzponom krščanstva, vendar je emonska krščanska skupnost dejavneje zaživela šele, ko je ob koncu 4. stoletja nova vera izpodrinila druge religije. Takrat se je v Emoni tudi vzpostavilo več središč in cerkva, najden kompleks pa med temi izstopa.

Na omenjenem območju so se ohranili številni sarkofagi, več kot 350 skeletnih pokopov, nakit in ostanki sakralne stavbe, ki ima zelo zanimivo mesto v obdobju geneze zgodnjekrščanske arhitekture, v marsičem pa z njo vlečemo vzporednice z arhitekturami na različnih koncih imperija.

Izjemna najdba na ravni emonskih nekropol
Kot je za MMC razložil arheolog Andrej Gaspari, je najdba izjemna v tem, da imamo prvič opravka z arhitekturo, ki dejansko funkcionira in je grajena hkrati z grobiščem. "Ni torej grajena na mestu starejšega grobišča ali obratno, ampak je sočasna in ima svojo evolucijo. To je bilo doslej na emonskih nekropolah povsem nepoznano, zlasti na teh iz poznorimskega obdobja, za katere je sicer znano, da zavzemajo določena mesta ob prometnicah, nimajo pa tovrstne zidane arhitekture. Nasprotno je večkrat izpričana sekundarna raba starejših stanovanjskih stavb v zahodnem predmestju, v katerih ruševine so umeščali grobove," pojasni.

V središču grob pomembne ženske emonske zgodnjekrščanske skupnosti
Kot je razvidno iz situacije na današnji Gosposvetski cesti, so celoten kompleks zasnovali okrog najstarejšega groba oziroma skupine pokopov v sarkofagih, vkopanih znotraj kvadratnega objekta. V osrednjem, morda najstarejšem grobu je bila pokopana odrasla ženska, grobni pridatki, kot sta tkanina, prepletena z zlatimi nitmi (morda lasna mreža ali prt), in unikatna skleda iz prosojnega modrega stekla z v visokem reliefu izdelanim okrasom in zdravico v grščini, pa povedo, da bi lahko pokop časovno umestili v 4. stoletje. Kdo je bila pokojnica, je seveda težko reči, verjetno pa je šlo za pomembno osebo iz emonske zgodnjekrščanske skupnosti, morda redovnico ali ugledno, vzdržnosti zaobljubljeno žensko. Ni izključeno celo, da gre za mučenico, katere posmrtni ostanki so bili v skladu s tedaj uveljavljeno prakso pripeljani od drugje.

Na ta objekt se je potem naslonila druga faza arhitekture, ki že kaže zasnovo pokopališke cerkve (ima fragmentarno ohranjen apsidalni prostor, psevdoladjo in narteks). V tem času, natančneje v sredini ali drugi polovici 4. stoletja, pa so začeli tiste, ki so si to lahko privoščili, tudi pokopavati na privilegiranih mestih v bližini relikvij oziroma posmrtnih ostankov čaščenih pokojnikov.

Iz tistega dela stavbe, ki spada v drugo fazo, pritegnejo pozornost ostanki mozaika domnevnega prezbiterija, ki v dimenzijah in barvnih kombinacijah spominja na mozaični okras še enega ohranjenega krščanskega kompleksa iz Emone – bazilikalne stavbe na območju Insule XXXII (pri Osnovni šoli Majde Vrhovnik) iz prve polovice drugega desetletja 5. stoletja. Motiv bordure pa ponuja primerjavo z okvirno sočasnim mozaikom pokopališke cerkve na Marsovem polju v Pulju.

Poskus oblikovanja stavbe v latinski križ
Posebej zanimiva je tretja faza, v kateri se je zgodila pomembna širitev stavbnega kompleksa na vzhod, pri tem pa je vidna namera preoblikovanja tlorisne zasnove cerkve v obliko inverznega križa. "To je za zdaj preliminarno sklepanje, na podlagi katerega rekonstruiranega tlorisa ne moremo na silo vzporejati z bazilikami v formi latinskega križa, je pa neka referenca, ki kaže, da je bila simetrična razporeditev stranskih ekseder načrtna," pove Gaspari. Način gradnje cerkve, ki s tlorisno zasnovo posnema obliko križa, se je z Vzhoda razširil v teodozijanskem obdobju, se pravi proti koncu 4. stoletja, v 5. stoletju pa je v severni Italiji in na vzhodni obali Jadrana takšna zasnova že povsem običajna. Med podobno dimenzioniranimi sakralnimi objekti križne zasnove v funkciji pokopaliških cerkva v severni Italiji izstopa cerkev sv. Lovrenca v Aosti, še ustreznejša pa je po besedah arheologov primerjava z oglejsko baziliko San Giovanni di Foro. Sicer za zdaj še slabo raziskana cerkev je imela podobno zasnovo latinskega križa, v narteksu oziroma portikatu pa so bile grobnice s konca 4. in 5. stoletja. Tudi s privilegiranimi pokopi v zidanih grobnicah spominja na ureditev domnevne cerkve na Gosposvetski cesti.

V zadnji fazi so na severni strani dozidali še en objekt, ki je bil pozneje notranje predeljen in so ga očitno uporabljali izključno za pokopavanje.

Namesto vzhoda severozahod
Čeprav v obdobju prvih krščanskih cerkva sama orientacija stavb ni bila strogo zapovedana, pa so bile po doktrini cerkvenih očetov vseeno z oltarnim delom orientirane (proti vzhodu), kamor so bili posledično obrnjeni verniki med molitvijo. Objekt na Gosposvetski cesti vzhodno naravnani usmeritvi ne sledi, ampak je bil domneven prezbiterij pokopališke cerkve druge faze usmerjen proti severozahodu. V tem seveda ni izjema, navsezadnje je sama bazilika sv. Petra v Rimu z oltarnim delom orientirana proti zahodu. To pomeni, da so bili med bogoslužjem na vzhod obrnjeni le kleriki, ne pa tudi verujoči. V primeru arhitekture na Gosposvetski cesti je verjetno razlog za drugačno usmeritev v tem, da so se pri umeščanju apsidalnega objekta z domnevnim prezbiterijem druge gradbene faze sledili orientaciji na starejšo memorijo, ta pa se je verjetno navezovala na smer vie publice oz. pravokotno nanjo potekajoče pokopališke poti.

Umrli usmerjeni v smeri vstajenja
Zato pa so svetost vzhoda kot tiste smeri, h kateri težijo verniki, dokaj dosledno upoštevali pri pokopu umrlih, ki so jih pokopavali tako, da so z glavo položeni na zahodno stran sarkofaga, krste ali preproste grobne jame in torej "zrejo" v smer vzhoda, Jeruzalema oziroma mesta Kristusovega vstajenja in groba.

Da nekropola leži zunaj samega mestnega obzidja, je seveda v skladu z rimsko tradicijo strogega ločevanja prostorov mrtvih od prostorov živih (prepoved pokopavanja in sežiganja mrtvih v mestih je bila v Rimskem imperiju uzakonjena že v 5. stoletju pr. n. št.), ki pa se je z razširitvijo krščanstva začela postopoma opuščati. "Gre za teodozijanski čas oziroma obdobje delovanja milanskega škofa Ambrozija, ki je v primeru prekopa ostankov mučencev v mestni baziliki prvi obšel to staro rimsko zapoved," pove Gaspari. "Pred koncem 4. stoletja pa so pokopi v mestih velika redkost in verjetno nezakoniti."

Kar zadeva same grobne pridatke v najdenih sarkofagih, gre večinoma za skromno opremljene grobove z malo ali nič pridatki, do tistih nekaj, ki presenetijo (nekaj jih je že iz Müllnerjevih izkopavanj na Gosposvetski cesti leta 1892) – v tem primeru je to predvsem nakit nekaterih grobov deklic in odraslih žensk. "Vendarle se zdi, da gre za nadzorovano, urejeno pokopavanje, ki ga regulira avtoriteta, in glede na dokumentirana dejstva in okoliščine skoraj ni dvoma, da imamo opravka z zgodnjekrščansko skupnostjo," pove Gaspari, ki poudarja pomen ostankov tovrstnega kompleksa, ki jih je nujno treba ustrezno predstaviti javnosti.

Najdba, ki zasluži svojo predstavitev
Strokovna ekipa na terenu je zato že pripravila vse podlage za morebitne oblike predstavitve, zdaj pa so na vrsti odločevalci, da prepoznajo pomen in primernost tovrstne predstavitve morda najstarejšega takšnega objekta v Sloveniji.

Maja Kač
Prijavi napako
Komentarji
alah
# 06.07.2018 ob 09:29
Na sliki je vidna tudi presenetljivo dobro ohranjena kanalizacijska cev iz prejšnjega tisočletja. Strokovnjaki jo umešajo nekje med 1951 - 1957 našega štetja in je še vedno v uporabi!
Kekec035
# 06.07.2018 ob 09:19
Definitivno prvorazredni turistični magnet. Iz tega narediti stekleno pohodno galerijo kjer bodo lahko pešci pod sabo preko stekla opazovali znamenitost. Spet velik plus za Ljubljano. Če bodo to zasipali bodo največji tepci v zgodovini. To je darilo!!!
kolešček
# 06.07.2018 ob 09:18
gledam, kako gre tale cev preko vseh najdb. a ko so to postavljali nekaj desetletij nazaj so pa samo malo poštemali, položili in gremo naprej? jim ni bilo nič čudno, da sredi peska kar na enkrat nekaj "zidanega"? :)
anjago2
# 06.07.2018 ob 09:21
nič premikat, samo vse očistit in prekrit s steklom, ulico pa zapret za promet..... prvovrstna turistična atrakcija v evropi
K_ris
# 06.07.2018 ob 08:52
@Sorrento

Saj točno to so naredili. Gosposvetska je pa tudi praktično končana. Manjka še nekaj fug med kamni.
TOZD
# 06.07.2018 ob 09:47
Pohodna ploščad bi bila res prava rešitev.
Voly
# 06.07.2018 ob 09:09
Obalano@
Zoki se sigurno veseli najdbe.

Kaj si hotel povedati?
glarci007
# 06.07.2018 ob 09:46
Bolek
Vrjamem da je takih najdb veliko, ampak zdaj je na nas, da se obrnemo kakor je prav in jih maksimalno izkoristimo. Potencial je ogromen...
judoka
# 06.07.2018 ob 10:31
@poldi

"Prebijas" se zato, ker se zapeljes z avtom direktno pred blok/hišo. To da so avte umaknili iz centra je bila vrhunska poteza ne glede na vso jamranje.
čebelca
# 06.07.2018 ob 09:50
Koliko takih najdb še skriva Ljubljana? Res zelo zanimivo. Če potrebujejo pomoč, sem takoj za!
ksmith
# 06.07.2018 ob 09:56
@SamoRes: A se zavedaš, da je prav zaradi takšnih izjav, kot jih daješ ti, razdeljenost v Sloveniji zmeraj hujša?
Miš
# 06.07.2018 ob 10:21
Ni mi jasno, kako vsega tega niso že kdaj prej našli. Saj menda so tu že kdaj kaj razkopavali?
SamoRes
# 06.07.2018 ob 08:46
Revnejši člani emonske zgodnjekrščanske skupnosti so bili pokopani na najbolj vzhodnem in zahodnem delu, premožnim pa je pripadal osrednji del pokopališča

Zelo krčansko
Nikec3
# 06.07.2018 ob 10:26
Čisto oskrunjanje grobov. Le zakaj rečemo: "Počivajte v miru!" ?

A to ste eni resni, ali trolate?
SD-pijavka
# 06.07.2018 ob 09:59
Vprašanje koliko je še tega. Bi bilo treba prekopat celo LJ
praetor
# 06.07.2018 ob 09:22
Spet Janković kriv?
Rockos
# 06.07.2018 ob 11:18
Kekec: Ke če smo čisto iskreni ... kdo od nas je dovolj pošten upravljati mesto s stotinami milijonov evrov za plač 3-5 tisoč na mesec??? Pa saj to je naivno kdor to verjame. Še huje predsednik vlade in ministri ki upravljajo z milijardami za, nekaj tosočakov plače na mesec ... dajte no!!!

Aha in delavec, ki za 500 eur sestavlja limuzine vredne po 70-150k, bi moral na koncu šihta tudi v dobit še kakšnega jurja ali dva, ker je lepo vse privijačil, sicer logično, da si bo na koncu leta eno ali dve vzel domov in jo prodal na črnem trgu. Ali pa kapitan, ki pluje s par deset ali celo par sto milijonov dolarjev tovora na ladji, bi bilo za pričakovat, da se v kakšni luki par kontejnerjev prestavi na tovornjake in se ga pošteno nagradi, ker je uspešno prekrmaril čez vse čeri in neurja...?

Niso samo župani in razni ostali politiki tisti, ki služijo drugim ali upravljajo z velikimi količinami denarja. So pa ravno župani in drugi politiki tisti, ki so prisegli, da bodo delali v dobro svoje skupnosti - in to ne za provizije in druge usluge. Pa vseeno dobivajo plače in kup drugih ugodnosti.
Radoveden
# 06.07.2018 ob 11:14
Samores se ne zaveda nič. Samo da ni Janša.
tomo098
# 09.07.2018 ob 11:54
"Potencial česa je ogromen? Tole nikoli ne bo Rim,ne Praga, ne Istanbul ne Pompeji, ne katera druga zanimiva "arheološka" destinacija. Tole je Ljubljana, sem hodijo zahodnjaki poceni pit in se v Ljubljanici namakat..."

Zahodnjaki bodo hodili sem po tisto, kar bodo tu dobili. Če si ti zadovoljen s tem, da hodijo poceni pit in se namakat, potem bi bilo mogoče bolje, da prepustiš modrovanje in odločanje o tem, kaj naj bo, komu drugemu.
ksantipa
# 06.07.2018 ob 22:33
@astro
Je kaj bolj etično, če gradbinci z bagri izkopljejo grobove? Ker to bi se zgodilo brez arheoloških izkopavanj.
Bolek
# 06.07.2018 ob 09:31
Takih najdb je po Balkanu kolikor hočeš.
Npr. Plovdiv v Bolgariji jih je poln.
esspero
# 07.07.2018 ob 19:28
kamith@runcajz@ Oba mešata jabolke in hruške. Od kje vama bogastvo cerkve v zgodnjih krščanskih skupnostih 3 in 4. stoletja?Preberita rajši kakšno knjigo o tem in potem komentirajta.
vERA
# 10.07.2018 ob 14:13
Gosposvetsko cesto popolnoma zapret za avte, dati vse skupaj pod stekleno kupolo, muzej na prostem, prirediti igre iz tamkajšnjega življenja, pokazati, kako so se premikali Rimljani, kje je obstajalo rimsko cesarstvo,. kako je bilo po rmsko ime kakšnemu kraju... itd. itd. zlata jama je to.... in ne samo to...to je naša dediščina, tukaj so naši predniki, to je sveti kraj!

Da bi pa ceste bile zato, da se avti vozijo po njih... obdobje avtomobilov je končano, ljudje naj hodijo peš, ali naj se vozijo s kolesom oz. s hitrimi mestnimi vlaki oz.s tramvajem. Avtomobile popolnoma dati ven iz mest in urediti javni prevoz tako, da ga nihče ne bo več rabil. Kaj pa boš z avtom po Ljubljani...
zapravico
# 09.07.2018 ob 09:41
Menda so rimske ceste tudi na trasi drugega tira,tako da bo tir narejen nekje leta 2555
TOZD
# 06.07.2018 ob 09:43
Zanimivo.
jmajster
# 11.07.2018 ob 21:08
meni je pa fajn, ko so kakšna izkopavanja in se najdejo zgodovinske drobtinice ne glede na promet. čeprav v center res ne hodim z avtom, je pa zato super iti peš in s kolesom. Ljubljana je lepo mesto in je prava uživancija iti v center.
tomo098
# 10.07.2018 ob 13:01
"Tomo tomo... Jaz nisem rekel, da sem zadovoljen, ali kaj podobnega. Sem pac navedel dejstva. Ponudil bi jim kaj? Obicno pokopališče za pogledat?? Zaradi tega sem sigurno ne bodo hodil. Ljubljana pac nima Eiffela, ima Three Bridges ki jih noben ne pozna v bistvu. Nima Koloseja, ima Špico:-) Nima Praski orloj, ima pa podrtijo imenovano stadion sred mesta. To so dejstva."

Že v osnovi zgrešiš poanto. Ne bodo hodili v LJ, da bi videli rimski kolosej ali eifflov stolp, če ju tam ni. Bo pa na koncu vplivalo na njihovo počutje in percepcijo to, ali se bodo počutili, da so v mestu, ki je urejeno in zna graditi svojo identiteto na tistem, kar ima, ali pa se bodo počutili kot, da so prišli v neko vzhodnoevropsko instant industrijsko mesto, kjer se je čas začel in ustavil pred tridesetimi leti med gradnjo garaž, nudi pa zato poceni alkohol, razgrajanje ponoči in scanje po teh istih betonskih garažah. Tri "Špice" in tri "Gosposvetske", premišljeno vključene v življenje in utrip mesta, bi, ob urejenem Gradu, Križankah, Robovem vodnjaku in "ostalih bedarijah", soustvarjale razliko med prestolnico in industrijskim zaselkom. In na koncu tudi med tem ali pridejo turisti sem uživat ali poceni se opijanjat. Niso rimljani in parižani krivi za to, kar Ljubljana je in ni.
Demonslayer
# 07.07.2018 ob 13:18
Ko že omenjamo prestolnice, ponavadi takšne čudovite najdbe ustrezno preuredijo v turistične znamenitosti. Če bi bili tudi pri nas tako pametni bi ravnali podobno. Takšne najdbe izjemno pozitivno vplivajo prvič na mesto samo, drugič pa na turistični in kulturno-zgodovinski razvojni napredek. Npr. v Ljubljani je bilo že toliko najdb, da bi lahko tudi tukaj uživali vsaj pridih te lepote, ki so jo tako spretno izkoristili v mestih kot je Pula. Mesto bi lahko tako izjemno prosperiralo. Verjetno je bolj malo možnosti, da se bo to zgodilo, očitno raje gledamo beton in pločevino, kar se tiče gosposvetske bi se šlo tudi samo z enim pasom razdeljeno na dva dela, bilo je malo ustavitve a se je dalo kar solidno čez, sem se vozil vsak dan. Potem to zbašejo nekam v muzej, kar je precej manj efektivno, muzej na mestu samem, točno tako kot je bilo je za mene pravi muzej in tudi za mnoge razgledane svetovljane, ki jih bi to prav gotovo v množicah pritegnilo.
deželan
# 06.07.2018 ob 13:30
SamoRes
Rimljani so v naše kraje prodirali iz mesta Akvileja (lat. Aquileia; danes Oglej), večji del našega ozemlja pa je osvojil šele cesar Avgust. Ustanovil je tudi pr.vo rimsko mestno naselbino – Emono. Avgust Oktavijan , rimski cesar in politik, Cezarjev pranečak, začetnik družine Julijcev, 63 pr. n. št.
Iz rimskega sveta sta še najbolj močno vplivali dve starejši religiozni gibanji orfejizem in mitreizem, katerih oltarji so bili najdeni na več krajih v Sloveniji.
Krščanstvo se je pojavilo na ozemlju Slovenije na koncu tretjega stoletja naše dobe.

Komu pripisati običaj, da so revnejši člani emonske skupnosti pokopali na najbolj vzhodnem in zahodnem delu, premožnim pa je pripadal osrednji del pokopališča ?
kolkrkaplc
# 06.07.2018 ob 10:25
Ljubljana preseneča. Ko so v Rimu gradili akvadukte in si svetili z oljenkami, je imela Emona cevovod in elektriko. Pa ne samo to. Električno omrežje je imela še predno je elektrika sploh bila odkrita.
biba007
# 06.07.2018 ob 10:21
Kekec 035....
tocno moje misli.. ampak večini ni mar.. mi pa bi imeli prvovrstno atrakcijo in posledično unikatnost ter prepoznavnost v svetu in..eur v občini
yoko
# 12.07.2018 ob 10:13
4/18...a kdo ve zakaj so grobnice prazne? :)
Quick
# 10.07.2018 ob 08:32
Tomo tomo... Jaz nisem rekel, da sem zadovoljen, ali kaj podobnega. Sem pac navedel dejstva. Ponudil bi jim kaj? Obicno pokopališče za pogledat?? Zaradi tega sem sigurno ne bodo hodil. Ljubljana pac nima Eiffela, ima Three Bridges ki jih noben ne pozna v bistvu. Nima Koloseja, ima Špico:-) Nima Praski orloj, ima pa podrtijo imenovano stadion sred mesta. To so dejstva.
svetihudic
# 09.07.2018 ob 22:03
Pa kaj takšno prizadevanje z dokazovanjem zgodnjekrščanske kulture? A je predkrščanska kultura kužna?
tomo098
# 09.07.2018 ob 12:00
"Najbolje, da Ljubljano kar prestavimo, da se bodo lahko še naprej igrali v svojih peskovnikih."

Jaz vedno pravim, da govedo v štale, princeske pa v palače.
tomo098
# 09.07.2018 ob 11:57
"Zgodnji krščani z Ogleja... to vrzel naše (krščanske) preteklosti."

Ti gotovo nisi neki "krščan", ker, če bi bil, ali pa bi vsaj imel osnovno razgledanost okoli tega, bi vedel, da se gre za kristjane in ne "krščane". Če ne drugače, bi to slišal vsako nedeljo pri maši.
Obalano
# 06.07.2018 ob 10:07
Voly@

Po eni strani hočem povedati, da se lahko res veseli najdbe, ker lahko iz tega naredijo lepo turistično znamenitost, na način kot predlaga Lovec.

Po drugi strani pa se izvajalec in naročnik takih najdb ne vesli najbolj, ker znajo projekt precej podaljšati.

Zagovarjam pa dejstvo, da je zgodovino potrebno poznati in spoštovati.
Fleaa
# 20.07.2018 ob 15:17
zanimivo, da so te ostanke odkrili že takrat ko so cev za kanalizacijo polagal, pa niso potem razkopal cele ulice....
vranek
# 13.07.2018 ob 01:45
Astro, ti ze toliko casa lezijo,da jih je treba mal razgibat. Sicer bodo cisto okoreli in bo skripalo, da bo joj.
vranek
# 13.07.2018 ob 01:42
Demonslayer , Lj. Vse to ze ma. Kongresni trg, Rimski zud, Grad, Barje n...na desetine tock, kjer gledas tisocletja nazaj.
svetihudic
# 09.07.2018 ob 22:24
Umrle so pokopavali tako, da so imeli glavo položeno na zahodnem delu, s tem pa njihov "pogled" po krščanski tradiciji usmerili proti Vzhodu, Jeruzalemu, mestu Kristusovega groba in vstajenja.

Zakaj so potem sarkofagi obrnjeni v različne smeri?
severnik
# 09.07.2018 ob 11:49
@SamoRes: A se zavedaš, da je prav zaradi takšnih izjav, kot jih daješ ti, razdeljenost v Sloveniji zmeraj hujša?

A zdaj je pa on kriv za početja krščanarjev?

Revnejši člani emonske zgodnjekrščanske skupnosti so bili pokopani na najbolj vzhodnem in zahodnem delu, premožnim pa je pripadal osrednji del pokopališča
zapravico
# 09.07.2018 ob 09:38
Ja še več turistov bo treba,ko se ne boš mogel več premikati jih bo pa dovolj
ibn Ghazi
# 06.07.2018 ob 12:03
Vendarle se zdi, da gre za nadzorovano, urejeno pokopavanje, ki ga regulira avtoriteta, in glede na dokumentirana dejstva in okoliščine skoraj ni dvoma, da imamo opravka z zgodnjekrščansko skupnostjo

se zdi... glede na dejstva... skoraj ni dvoma... Se zdi, glede na dejstva, kako skoraj ni dvoma, da bi arheolog zelo rad našel, kar trdi, da je našel... ampak, hej, nič presenetljivega ;)
proteus
# 06.07.2018 ob 10:56
Kekec 99
bolje da ne delamo DNK analizo okostnjakov. kaj pa veš, mogoče bi kakšen del gena bil identičen Zokijevem. bi si tako po novem lastil celo Ljubljano. Bodimo vendar previdni
Quick
# 08.07.2018 ob 14:36
Potencial česa je ogromen? Tole nikoli ne bo Rim,ne Praga, ne Istanbul ne Pompeji, ne katera druga zanimiva "arheološka" destinacija. Tole je Ljubljana, sem hodijo zahodnjaki poceni pit in se v Ljubljanici namakat.... Nikoli tole ne bo neka sanjska destinacija, tole so najdbe, ki so mogoče pomembne za lokalno skupnost, za tujino je to absolutno drugorazredno.
esspero
# 07.07.2018 ob 19:24
deželan@To nam je znano že z učbenikov. Zgodnji krščani z Ogleja?, da , a še prej iz Petovie. Kaj pa kasneje? Luknja....nič.Prav ta odkritja na Gosposvetski cesti nam bodo najbrž pomagala zapolniti to vrzel naše (krščanske) preteklosti.Kdo so bili ti avtohtoni prebivalci , ali morda priseljenci? Slovani so prodirali sem šele 3 stoletja kasneje.
runcajz
# 07.07.2018 ob 17:09
@kamith

Kaj pa je narobe, če je ugotovil, da je zelo krščansko, če so bili bogataši obkroženi z revnejšimi someščani. Cerkev je vedno imela rajši bogate kot revne .Hočeš reči, da je tudi sedaj vedno več revnih in da se po bogastvu delimo in smo razdeljeni ?
Torej smo Slovenci že od nekdaj na dveh polih !
Franc 1952
# 07.07.2018 ob 16:39
Svojcem sem že davno naročil, naj me kremirajo! Vem da je vseeno, ampak misel, da bi žonglirali z mojimi kostmi mi ni všeč! Zoprno mi je že to, da nekateri kosti svojih vladarjev nosijo sem ter tja z bum tras tralala in hopsasa! Je pa res, da imajo vsake oči svojega malarja in vsako tele svoje veselje, so včasih govorili!:)
borut-blas
# 06.07.2018 ob 15:20
zakaj arheologi ne prekopljejo še žal?

tam vsaj nebi delali cestnih zastojev
Kazalo