Mariborčanu štajerska prestolnica ni le kraj, temveč del osebnosti. Živimo v svojem tempu in šele takrat, ko mesto zapustimo, spoznamo, da naravna sproščenost in sočutnost nista samoumevni. Kljub temu ostajamo v stičišču vdanosti v usodo in neizprosnega lokalnega patriotizma, ki žene v boj za boljšo prihodnost. Ali z drugimi besedami – nismo 'prvo slovensko mesto', zato smo zmeraj lačni po več.
Lepo je biti Mariborčan, ker je Maribor mesto z dušo in pozitivo tudi takrat, ko te ni mogoče videti in slišati v novicah. Težko je razložiti občutke, ki jih ima Mariborčan do Maribora.
Helenino razmišljanje dopolnjuje tudi 19-letna Nomi, ki pravi, da imajo "Mariborčani neko pozitivo v sebi". "Vemo, da kar koli je, lahko nekaj dobrega iz tega potegnemo, in ko vse skupaj, kar nas obkroža, ni rožnato, svetlo ali s soncem obsijano, je pač v redu oziroma bo O. K.," opiše slikovito.
Obe Mariborčanki, Helena Ponudič, ki študira v Ljubljani, in Nomi Hrast, ki študira v Mariboru, še ne vesta, kam ju bo zanesla poklicna pot, a bi z veseljem ostali v Mariboru. "To je mogoče ta prednost Maribora. Ljudje, ki nekoč zapustijo Maribor, se zmeraj čutijo Mariborčani. Z veseljem bi živela vse svoje življenje v Mariboru, če bi imel Maribor dovolj delovnih mest, nekaj, kar bi zajemalo moj profil, oziroma če bi bilo to življenje ugodno v perspektivi za naprej," pravi Helena.
V povezavi s kakovostjo mariborske univerze sta prepričani, da so odlične predvsem tehniške fakultete, da pa je treba še razvijati družboslovne smeri.
Zavedata se tudi stanovanjske problematike. Nomi tako pravi, da je težava predvsem to, da je na voljo premalo stanovanj: "Pogovarjam se s kolegi, ki ne vedo, kje bodo živeli, in se zato od doma vozijo na fakulteto ali v službo ... To je kar velika težava. Dejstvo je, da stanovanja so, ampak niso urejena, niso na voljo mladim," pravi.
"So tudi prazna stanovanja, ki bi lahko bila na voljo mladim, pa niso. To niti ni toliko problematika na lokalni ravni, ampak tudi poziv novi vladi, da se uredi ta bedna stanovanjska politika, ki sicer je zajela tudi Maribor, a ne v takšni meri kot morda Ljubljano. Cene stanovanj so v Mariboru še vedno veliko nižje kot v Ljubljani, je pa res, da tako kot v Ljubljano tudi v Maribor prihaja Airbnb, ki v Ljubljani izrinja ljudi za obvoznico, v Mariboru pa preprečuje, da bi našel stanovanje," dodaja Helena.
Maribor ima potencial, a ...
Njuno razmišljanje o turističnem potencialu mariborske občine strne Nomin stavek: "Mi vemo, kaj imamo, ampak ne znamo tega pa izkoristiti." Tudi Helena meni, da je na področju turizma ogromno neizkoriščenega potenciala, a da so se Mariborčani "nekako vdali in sprijaznili, da tako pač je, in prepričali sebe in vso Slovenijo, da je to pač mesto, ki nima prihodnosti. Tako živimo v senci tega, kar je včasih Maribor bil. Po drugi strani pa Mariborčanom ni treba iskati kadra od drugod, imamo izredno sposobne ljudi, ne potrebujemo tujih strokovnjakov, samo nekega dobrega vodjo."
Dogajanja ne primanjkuje
Kar zadeva mlade, je Nomi prepričana, da so mladinske organizacije v občini zelo močne in da se vsak dan nekaj dogaja. "Čeprav se Mariborčani pritožujemo, da se nič ne dogaja, se dogaja," potrdi Helena.
Nomi meni, da mladi pri izbiri na volitvah pogosto zapadejo pod vplive okolja in da bi se morali odločati sami, in ne slediti mnenjem drugih. "Če bi se Mariborčani tako strastno gnali k napredku in urejanju problematike, kot na primer navijamo za naš nogometni klub, bi bile zadeve hitro rešene," dodaja Helena.
Projekt Grem volit! nadaljujemo že na tretjih volitvah v državi. Tokrat mlade iz vseh 11 mestnih občin v Sloveniji sprašujemo o življenju v njihovem kraju, spremembah, ki si jih želijo, in prihodnosti.
Vabljeni k branju in ogledu videopogovora. Vsak dan, druga mestna občina. Grem volit! lokalne.
Župan mora biti ...
Na vprašanje, kakšnega župana si želijo mladi, Helena odgovarja, da mora biti predvsem 'človek', da se mora ukvarjati z 'županovanjem', in ne z različnimi aferami in iskanjem lastne koristi, ki da so postale že ustaljena praksa. "Težiti mora k napredku in razvoju podjetništva, da gre mesto naprej, da nismo več v senci," konča razmišljanje Helena. Tudi Nomi pravi, da mora župan dihati z mestom, da mora sam videti in presoditi, česa mestu v tistem trenutku primanjkuje, če pa tega ne vidi, mora prisluhniti ljudem.
Bi bilo treba število mandatov župana omejiti? Helena meni, da je to odvisno od samega kraja in problematike, ki jo je treba rešiti. "Mislim, da bo nekdo, ki bo prišel rešit Maribor, potreboval več kot en mandat," je prepričana. "Je pa res, da če si dalj časa na nekem položaju, se poleniš. Župan, ki bi bil več mandatov na čelu mesta, si ne sme dopustiti, da se poleni in neha spremljati, kje lahko še kaj dodamo Mariboru, kje lahko kaj izboljšamo," pa dodaja Nomi.
"Župan se mora z veseljem sprehoditi po svojem mestu in iti na kavo ..." pravi Nomi. "Le tako lahko vidi, kaj je v mestu narobe," pa Nomi dopolni Helena.
S Heleno in Nomi sta se pogovarjala Špela in Jure, snemanje in montaža: Maja Ikanović in Dunja Danial, MMC
Mariborčanu štajerska prestolnica ni le kraj, temveč del osebnosti. Živimo v svojem tempu in šele takrat, ko mesto zapustimo, spoznamo, da naravna sproščenost in sočutnost nista samoumevni. Kljub temu ostajamo v stičišču vdanosti v usodo in neizprosnega lokalnega patriotizma, ki žene v boj za boljšo prihodnost. Ali z drugimi besedami – nismo 'prvo slovensko mesto', zato smo zmeraj lačni po več.
Lepo je biti Mariborčan, ker je Maribor mesto z dušo in pozitivo tudi takrat, ko te ni mogoče videti in slišati v novicah. Težko je razložiti občutke, ki jih ima Mariborčan do Maribora.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje