Uredniški izbor

Poudarki

  • Lokalna samouprava
  • Župani
  • Regionalni razvoj
  • Centralizacija
Slovenija brez pokrajin nima dograjenega sistema države, s čimer je manj stabilna in izpušča razvojne priložnosti. Foto: BoBo
Simona Kukovič se ne strinja z mnenji, da ima Slovenija preveč premajhnih občin. Foto: Osebni arhiv Simone Kukovič
       Če bi potencialno združevanje določene občine povsem izbrisalo, mislim, da to gotovo ne more biti dobra stvar. Občine morajo ostati, saj se niso same ustanovile, to je naredil državni zbor (DZ), ne moremo jih zdaj kriviti, da so premajhne, finančno nestabilne, to ni ravno pravično! Gospodje v parlamentu so dvignili roke, da se je to zgodilo. Če zdaj vprašate ljudi, ki so del kakšne velike občine, recimo mestne, kakšno krajevno skupnost, če si želijo biti svoja občina, da bodo lahko urejali lastne finance. Jasno, da bodo za! Zdaj dobivajo ostanke, potem bi pa lahko avtonomno odločali, kaj bodo naredili z denarjem, ki pripada njihovi krajevni skupnosti.       
 O potencialnem združevanju, gospodih v parlamentu in potencialnih novih občinah
Slovenske občine so izredno finančno šibke in neavtonomne, na repu držav EU-ja. Foto: Pixabay
Primerjalna tabela držav EU 27 za leto 2011. Foto: MMC RTV SLO
Politične stranke na lokalni ravni izgubljajo tla pod nogami, leta 2014 je bilo izvoljenih kar 115 nestrankarskih županj in županov. Bo številka spet zrasla? Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Če občani opazijo, da se stvari premikajo na bolje, bodo gotovo dali županu še eno priložnost, da naredi še več in dokonča vse projekte, ki jih je zastavil. Zakonska omejitev županskih mandatov na silo, ki je v zadnjem času krožila kot ideja, bi bila sila nespametna, ker morajo ljudje imeti možnost proste izbire. Župan je voljen neposredno, če večina v neki občini želi istega župana še desetič, jim tega država z nekim umetnim mehanizmom ne sme preprečiti. Mislim, da imamo v Sloveniji 11 županov, ki so na funkciji župana že od leta 1994, če ti župani v prvem krogu volitev dobijo 60 ali pa 70 odstotkov glasov, nekateri še več, ne vidim, kje je problem.       
 O ideji prisilne omejitve županskih mandatov
Starejši pridno hodijo na volišča, mlajšo generacijo, ki ima drugačen pogled na svet, politika ne zanima. Tudi to je problem. Foto: BoBo
Občine so nosilke slovenskega razvoja. Foto: BoBo
       Če pogledamo vlogo, ki jo županom daje slovenska zakonodaja, vidimo, da so med najmočnejšimi. Po funkciji, odgovornosti in pristojnostih so na drugem mestu v Evropi skupaj s Španci, za Francozi, ki so prvi. Problem nastane, ker brez finančnih sredstev in človeških virov tega ne morejo udejanjati. Močni so na papirju, v resničnosti pa ne. Glavni razlog za centralizacijo je finančna neavtonomnost slovenskih občin, ki so močno odvisne od državnih finančnih vzvodov.       
 O papirnatih tigrih
Župani imajo glede povprečnine vsako leto bitko s predstavniki oblasti. Foto: BoBo
       Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2014 je bilo izvoljenih kar 115 županov, ki niso imeli podpore političnih strank. Slovenija je v tem smislu zanimiv primer, čeprav se tudi v drugih postkomunističnih ali vzhodnih državah Evrope pojavlja trend, v katerem politične stranke izgubljajo na lokalni ravni, običajno, ker imajo zaradi afer, neučinkovitosti in različnih nespretnosti na nacionalni ravni izredno nizko zaupanje ljudi.       
 O vedno večjem odporu do političnih strank
V Ljubljani se bo že četrtič zapored na županski stolček poskušal zavihteti sedanji župan Zoran Janković. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Najmanjše občine imajo zaposlene zgolj dva ali tri ljudi, na drugi strani imamo občino Ljubljana, kjer je zaposlenih več kot 650 ljudi, vse občine pa imajo enake naloge. Če pogledamo, koliko ljudi je v Sloveniji skupaj zaposlenih v občinskih upravah, vidimo, da jih je okoli 4.500, in glede na obseg dela, ki ga morajo občine izvajati, jih gotovo ni preveč. Državna uprava ima za primerjavo zaposlenih več kot 30.000 ljudi.       
 O občinski in državni upravi
V majhnih občinah je lokalna politika ljudem bližje. Foto: Radio Koper/web
Evropska unija
Slovenske občine so dvakrat večje od povprečja EU-ja tako po številu prebivalcev kot po površini. Foto: EPA

Dodaj v

Je 212 občin za Slovenijo preveč ali premalo?

MMC-jev intervju s strokovnjakinjo za lokalno samoupravo
1. oktober 2018 ob 06:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

V javnosti se rado ponavlja, da je 212 občin za Slovenijo preveč, da so preveč neučinkovite in potratne, a povprečna slovenska občina je po številu prebivalcev in površini dvakrat večja od povprečja v EU-ju. Po odstotku BDP-ja, ki ga porabijo slovenske občine, pa smo na repu držav.

Pri vsem skupaj gre v Sloveniji za ustvarjanje nekakšnega "izrednega stanja", ki se še posebej zaostri med pogajanji za višino povprečnine, na katerih občine zahtevajo zgolj to, kar jim pripada po zakonu, država pa poskuša doseči nižji znesek. "Vprašati se moramo, zakaj? Ker politične stranke izgubljajo moč na lokalni ravni, zato na nacionalni ravni močne stranke pritiskajo s podatki, ki niso postavljeni v pravilen kontekst, in potem lahko res nastane vtis, da je problematično, če imamo 212 občin," je za MMC pojasnila strokovnjakinja za lokalno samoupravo s Fakultete za družbene vede Simona Kukovič, ki je doktorirala s temo Stili lokalnega političnega vodenja.

Bližajo se lokalne volitve, na katerih bomo izbrali novih 212 županj in županov, ki so po slovenski zakonodaji drugi najmočnejši v Evropski uniji (EU), takoj za francoskimi, a brez avtonomnega financiranja občin te moči ne morejo udejanjati in so zgolj "papirnati tigri", ki se prepogosto ne zavedajo svoje moči, je poudarila sogovornica.

Vabljeni k branju intervjuja.


Zelo pogosto slišimo očitek, da ima Slovenija 212 občin, prav toliko županov, občinskih svetov, pisarn, tajnic, fikusov itd., kar naj bi bila zgolj velika potrata denarja. Jih je res preveč in kako racionalno je to v smislu stroškovne učinkovitosti?
Jaz se ne strinjam s tem, ko vsi govorijo, da ima Slovenija premajhne občine, da jih je preveč. Če zadevo pogledamo v primerjalnem kontekstu, vidimo, da povprečna slovenska občina ni med manjšimi v Evropski uniji, če gledamo povprečje EU-ja 28 držav. Izračunali smo, da je povprečno število prebivalcev v občini okoli 9.500, kar Slovenijo umešča nekje na sredino. Tudi, če pogledamo povprečno velikost slovenskih občin v kvadratnih kilometrih, spada nekam na sredino. Slovenske občine v primerjavi z evropskimi niso tako zelo majhne, kot se v Sloveniji rado prikazuje.


Glede stroškov pa naslednje: Slovenija porabi za delovanje slovenskih občin okoli 6 odstotkov, podatek za leto 2015 je 5,69 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), torej, strošek za vse občine, vse plače županov in drugih zaposlenih ... itd. V primerjavi z evropskim povprečjem smo daleč zadaj, bolj na repu, kot na sredini lestvice, pravo razočaranje glede na zgodbo, ki se v Sloveniji prodaja. Druge evropske države namenjajo veliko več denarja za občinsko raven. Konec koncev naši župani nimajo ravno zelo visoke plače, a tudi to se pri nas večkrat poudarja, češ kakšen grozen strošek, da je. Župan je plačan glede na to, koliko prebivalcev ima občina, poznam nekaj županov, ki so v prejšnji službi zaslužili precej več kot z župansko plačo.

Takšen župan se potem pogosto odloči za nepoklicno opravljanje funkcije in lahko obdrži staro službo ...
Župan je 24 ur na dan na tapeti, osebno, vsaj kolikor poznam župane, ne vem, če se kdo odloči, da gre za župana zato, da bi se dodatno finančno okoristil z župansko plačo (nepoklicni župan prejema polovico županske plače, op. n.), gotovo so zadaj povsem drugi motivi.

Zdaj sva govorila o povprečjih, a če se osredotočiva na slovenske skrajnosti, občine z manj kot 400 prebivalci, gre za nekakšen unikum v Evropi?
Da, so unikum, a imajo jih tudi drugi. Češka na primer ima zelo majhne občine, Francija jih ima več kot 36.000, nekatere so tako majhne, kot bi šlo za kak naš manjši zaselek. Smo pa v Sloveniji unikum po tem, da so te naše majhne občine, kot je Hodoš in druge, z vidika lokalne demokracije vzorčni model za Evropo. Drugod namreč ni povsod neposredno izvoljen župan, običajno izvolijo občinske svetnike, ki potem izberejo župana, ali pa župan postane svetnik iz vrst politične opcije, ki je dobila največ glasov. Volivec torej ne da neposredno svojega glasu županu, kot ga damo pri nas, ko volimo župane z imenom in priimkom neposredno, kar jim da veliko legitimiteto. Volimo pa tudi občinske svetnike, pri nas imamo v bistvu dva glasova. Hodoš ima župana, ki je neposredno voljen, na enak način pa izvolijo tudi sedem občinskih svetnikov. V občini je okoli 370 ljudi od katerih jih osem neposredno izvolijo za svoje predstavnike, z vidika lokalne demokracije, kot se je pokazalo v raziskavah, je to izredno pozitiven primer.

V smeri neposredne demokracije, kot so jo poznali v Antični Grčiji ...
Da. V takšnih majhnih občinah imajo dejansko res lahko posvete, katerih se udeležijo vsi občani. Ljudje veliko lažje sodelujejo pri sprejemanju občinskih odločitev, lokalna politika jim je enostavno bližje.

Je izkušnja v najštevilčnejši slovenski občini Ljubljani na drugi strani čisto drugačna?
Tam je težko, čeprav se tudi ljubljanski župan (Zoran Janković, op. n.) trudi, ima enkrat na mesec dan odprtih vrat in lahko občani pridejo na pogovor z njim. Voditi občino s 300.000 ali pa 300 ljudmi je tako z vidika lokalne demokracije kot drugih odgovornosti čisto nekaj drugega.

Zadnja leta vedno bolj opažamo, da ima strankarska politika na državni ravni vedno manj in manj vpliva na lokalni ravni, zmagujejo nestrankarski kandidati s svojimi listami. Je to slovenska posebnost?
Da. Z vsakimi volitvami v Sloveniji se to bolj in bolj opaža. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2014 je bilo izvoljenih kar 115 županov, ki niso imeli podpore političnih strank. Slovenija je v tem smislu zanimiv primer, čeprav se tudi v drugih postkomunističnih ali vzhodnih državah Evrope pojavlja to, da politične stranke izgubljajo na lokalni ravni, običajno, ker imajo zaradi afer, neučinkovitosti in različnih nespretnosti na nacionalni ravni izredno nizko zaupanje ljudi. V Sloveniji na nacionalni ravni volilni sistem ne omogoča, da bi lahko izvolili nestrankarskega kandidata, saj volimo stranke, ne pa imen, na lokalni ravni pa je to mogoče. Župani lahko kandidirajo s podporo kakšne politične stranke ali pa s podporo volivcev, tako da zbirajo podpise.

Majhne občine naj bi bile strašno neučinkovite, vsak malo večji projekt pa misija nemogoče, ali obstaja povezava med velikostjo občine in njeno učinkovitostjo v stroškovnem, organizacijskem smislu?
Kaj sploh mislite, ko rečete velike občine? Naše raziskave so pokazale, da so v Sloveniji upravljavsko najbolj sposobne občine okoli zakonsko določene meje 5.000 ali pa 6.000 prebivalcev. Dve občini lahko izpostavim po učinkovitosti, to sta Zreče in Polzela, obe imata kakšnih 6.500 prebivalcev, za kateri so glede na našo raziskavo vsi kazalniki razkrili, da sta najbolj ekonomizirali in racionalizirali delovanje. Zelo učinkovite so seveda tudi številne druge podobno velike, ki so blizu optimalne velikosti. Zakaj?

Manjše občine imajo problem zaradi glavarine, dobijo manj denarja in težko zagotovijo na visoki ravni vse javne storitve, za katere mora poskrbeti občina. Po drugi strani pa imajo problem z ljudmi, manjka jim usposobljenega kadra. Zato so se majhne slovenske občine dobro organizirale in zagato rešile s skupnimi občinskimi upravami, torej da ustanavljajo skupne službe, na primer redarstvo, inšpekcijo, komunalo …

Večje občine imajo drug problem, in sicer da imajo mnogo več ljudi, veliko različnih in navzkrižnih interesov, kar vodstvo občine veliko težje uskladi. Občine so običajno tudi fizično po površini veliko večje in nikakor ni lahko celotno občino spraviti na ustrezno raven. Pogosto se dogaja, da je center občine urejen, kakšni oddaljeni zaselki in kraji pa manj in zadeva postane problematična, češ, oni imajo, za nas pa nič ne naredijo.

Zakonsko predpisan minimum za ustanovitev občine pri 5.000 prebivalcih je torej potreben za optimalno delovanje občine. Bi morali majhne občine združiti in na kakšen način bi to sploh lahko naredili?
Če bi potencialno združevanje določene občine povsem izbrisalo, mislim, da to gotovo ne more biti dobra stvar. Občine morajo ostati, saj se niso same ustanovile, to je naredil državni zbor (DZ), ne moremo jih zdaj kriviti, da so premajhne, finančno nestabilne, to ni ravno pravično! Gospodje v parlamentu so dvignili roke, da se je to zgodilo. Če zdaj vprašate ljudi, ki so del kakšne velike občine, recimo mestne, kakšno krajevno skupnost, če si želijo biti svoja občina, da bodo lahko urejali lastne finance. Jasno, da bodo za! Zdaj dobivajo ostanke, potem bi pa lahko avtonomno odločali, kaj bodo naredili z denarjem, ki pripada njihovi krajevni skupnosti.

Stanje zdaj v Sloveniji je, kakršno je, združevanje na silo nikakor ni pametna poteza, lahko pa občine spodbudimo, da medsebojno sodelujejo, da se majhne občine, ki kakšne storitve ne morejo zagotoviti, povežejo s sosednjimi občinami. To sicer delno že počnejo v obliki prej omenjenih skupnih občinskih uprav, a če bi to aktivno spodbujala država, bi se spontano sčasoma razvilo še močnejše sodelovanje na še več ravneh. Primere nasilnega združevanja občin v tujini lahko pogledamo v Angliji, v Nemčiji, na Nizozemskem, a to se ni dobro končalo. Eden od temeljnih elementov lokalne samouprave je, da imajo ljudje skupen interes in čutijo pripadnost lokalni skupnosti. Pri nasilni združitvi lokalne skupnosti v večjo entiteto ljudje enostavno ne čutijo pripadnosti do nove umetne tvorbe. Ljudje reagirajo s trmasto uporabo prejšnjih poimenovanj, nočejo participirati, kolegi z Nizozemske so naredili celo študijo, koliko negativnih posledic je nasilno združevanje pustilo pri njih.

Vsako leto opazujemo prepire okoli povprečnine oz. glavarine med vlado in občinami. Je to najprimernejši način financiranja ali bi lahko uvedli kakšen drug sistem?
Župani imajo glede povprečnine vsako leto nekakšno bitko s predstavniki oblasti, po mojem mnenju je to nekaj, kar se ne bi smelo dogajati. Če v zakonu piše, koliko je glavarina, to enostavno ne more biti predmet pogajanj, država pa bi se stalno pogajala, koliko manj denarja bo nakazala. Za leto 2016 je bila izračunana povprečnina 652,60 evra na glavo, država pa je izplačala 522 evrov, za občino s tisoč prebivalci to pomeni 130.000 evrov. V času gospodarske krize se je zategovalo pas in takrat so občine privolile v nižji znesek, kot ga zagotavlja zakon. Zdaj že nekaj časa poslušamo kakšno gospodarsko rast imamo, občine pa še kar zategujejo pas. Na novo vlado polagam upe, saj imata tako premier Marjan Šarec kot minister za javno upravo izkušnje z lokalne ravni, da bo zadevo uredila.


Če pogledamo druge vire financiranja v primerjavi z drugimi državami, vidimo, da so slovenske občine izredno finančno šibke in neavtonomne, na repu držav EU-ja. Mislim, da bi bilo treba lokalno raven finančno stabilizirati oz. okrepiti, na lokalno raven bi lahko prenesli kakšne finančne pristojnosti. Edini večji avtonomni prihodek občin je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in še to so v državnem vrhu nedavno že načrtovali ukiniti in postaviti novi davek, ki bi se stekal v državno malho. Občine bi tako postale popolnoma neavtonomne. Slovenija bi morala po vzoru skandinavskih držav razmišljati v obratni smeri. Občine so naše nosilke razvoja.

Pokojni strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj je trdil, da veliko majhnih in nemočnih občin pri nas krepi centralizacijo. So občine avtonomne nosilke regionalnega razvoja?
Če pogledamo vlogo, ki jo županom daje slovenska zakonodaja, vidimo, da so med najmočnejšimi. Po funkciji, odgovornosti in pristojnostih so na drugem mestu v Evropi skupaj s Španci, za Francozi, ki so prvi. Problem nastane, ker brez finančnih sredstev in človeških virov tega ne morejo udejanjati. Močni so na papirju, v resničnosti pa ne. Glavni razlog za centralizacijo je finančna neavtonomnost slovenskih občin, ki so močno odvisne od državnih finančnih vzvodov. Tipičen primer centralizacije je Ljubljana, kjer se vse koncentrira, tam so delovna mesta, državna uprava, največje univerzitetno središče. Ljudje dnevno v tisočih migrirajo na delo in se vračajo ven iz Ljubljane. Manjka nam vmesna raven – regije oz. pokrajine! Tako bi dosegli enakomernejši razvoj države.

Po zakonu med najmočnejšimi v Evropi, v praksi papirnati tigri?
Župani se premalokrat zavedajo, da za njimi stojijo ljudje. Župan je funkcionar, ki je poleg predsednika države edini neposredno izvoljen. V občini ga je podprlo več kot pol ljudi, ki so prišli na volišča, kar mu da določeno moč oz. demokratično legitimiteto. Če bi se župani poenotili, vsak od 212-ih ima za sabo toliko in toliko volivcev, bi lahko veliko dosegli. Lani mi je bilo prav težko gledati, ko je nekaj županov odšlo na pogajanja o povprečnini, da morajo prosjačiti za nekaj, kar občinam tako ali tako pripada po zakonu.

Pri potencialnem ustanavljanju regij bo verjetno treba paziti, da ne bo šlo za dodatno drobljenje, kompliciranje in ustvarjanje novih papirnatih tigrov lokalne samouprave?
To je res. Premišljeno se je treba lotiti zadeve, vključiti stroko. Če bomo ustanovili pokrajine, ki bodo še naprej enako razdrobljene in finančno neavtonomne, potem nismo naredili nič, oz. smo zadevo poslabšali.

Kako učinkovite so občinske administracije v Sloveniji, so dobro organizirane, kadrovsko premajhne ali preštevilčne? Kaj pravijo raziskave?
Najmanjše občine imajo zaposlene zgolj dva ali tri ljudi, na drugi strani imamo občino Ljubljana, kjer je zaposlenih več kot 650 ljudi, vse občine pa imajo enake naloge. Če pogledamo, koliko ljudi je v Sloveniji skupaj zaposlenih v občinskih upravah, vidimo, da jih je okoli 4.500, in glede na obseg dela, ki ga morajo občine izvajati, jih gotovo ni preveč. Državna uprava ima za primerjavo zaposlenih več kot 30.000 ljudi. V okviru raziskave smo glede kadrovske zasedenosti izvedli med župani in direktorji občinskih uprav anketo, v kateri je večina odgovarjala, da bi potrebovali vsaj še kakšnega dodatnega zaposlenega. Imamo pa tudi občine, ki imajo ljudi slabo razporejene, in tu bi z reorganizacijo lahko marsikaj izboljšali.

Primeri iz zgodovine, ko se pod vodstvom enega župana leta ne premakne nič, njegov naslednik pa potem začne delati "čudeže", pričajo, da je ključ do uspešne in učinkovite občine dober župan, kajne?
Župan je glavni akter v občini, je individualni organ, ki nosi veliko odgovornost. S svojo ožjo skupino sodelavcev je gonilna sila, če je proaktivno naravnan, da se mora v občini vedno nekaj dogajati, nenehno išče priložnosti za razvoj in izboljšave, potegne celo upravo za seboj.

Takšne proaktivne župane, ki veliko naredijo, potem volivci sploh ne zamenjajo več …
Seveda, to je čisto logično. Vsak volivec gleda na to, kaj ima on od tega. Ali zdaj boljše živi? Ima boljše storitve? Se dobro počuti v občini? Je bilo v mandatu župana veliko narejenega? Če občani opazijo, da se stvari premikajo na bolje, bodo gotovo dali županu še eno priložnost, da naredi še več in dokonča vse projekte, ki jih je zastavil. Zakonska omejitev županskih mandatov na silo, ki je v zadnjem času krožila kot ideja, bi bila sila nespametna, ker morajo ljudje imeti možnost proste izbire. Župan je voljen neposredno, če večina v neki občini želi istega župana še desetič, jim tega država z nekim umetnim mehanizmom ne sme preprečiti. Mislim, da imamo v Sloveniji 11 županov, ki so na funkciji župana že od leta 1994, če ti župani v prvem krogu volitev dobijo 60 ali pa 70 odstotkov glasov, nekateri še več, ne vidim, kje je problem.

Županje so bolj izjema kot pravilo, saj zgolj 16 od 212 občin vodijo ženske, se bo trend obrnil?
Vodenje občin je še vedno močno v moški domeni. Zanimiv je podatek, da sta od leta 1994 do danes na čelu mestne občine bili zgolj dve županji, obe v Ljubljani (Viktorija Potočnik in Danica Simčič, op. n.). Družba kot taka bo morala spregledati, da ženske niso nič slabše. Leta 2014 so kandidirale, a reelekcija starih županov je bila kar 84-odstotna. Če gre mlajša ženska v ta boj, posluša stereotipe, javnosti je znan primer županje Darje Vudler, ki so jo takoj po izvolitvi začeli obtoževati, da je njena diplomska naloga plagiat. Pol mandata se je ukvarjala s težo obtožb, izkazalo se je, da so bile obtožbe lažne, a škoda je bila narejena. Če pogledamo trenutne županje, res ne vem, od kod so prišli stereotipi, da ženske ne znajo voditi in se ne znajo odločati. So pa stereotipi bolj zakoreninjeni pri starejših, ki pridno hodijo na volišča, mladine, ki ima drugačen pogled na svet, pa očitno politika ne zanima. Tudi to je problem.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
RoSeR
# 01.10.2018 ob 06:33
Preveč.
penzl
# 01.10.2018 ob 06:39
Če bi ukinili občine pod zakonsko mejo 5000 prebivalcev, bi jih ostalo nekje okrog 100, po mojih ugotovitvah. Zame optimalna številka.
Zaph00d
# 01.10.2018 ob 06:35
5x preveč.
penzl
# 01.10.2018 ob 06:46
Drug problem je pa obstoj upravnih enot. Ene stvari lahko urediš samo na občini, ene samo na upravni enoti, na obeh pa je zaposlen kup ljudi, ki pravzaprav opravljajo isto delo. Meni se zdi to precej neracionalno, tako finančno kot organizacijsko.
Hijena
# 01.10.2018 ob 06:38
212 občin? 80 max!!!
Dajmo še 12 pokrajin ustanovit, ker Slovenija je zelo velika!
SKing
# 01.10.2018 ob 07:06
Županje so bolj izjema kot pravilo, saj zgolj 16 od 212-ih občin vodijo ženske, se bo trend obrnil?

Vsaka ženska ima možnost podati kandidaturo. In če prepriča volivce - bo županja. Če jih ne - pač ne bo. To je to.
Demosten18
# 01.10.2018 ob 06:59
@Arndovia

Jaz sem ga prebral. Eno samo lapanje in obracanje številk kakor ti pase, metodologija pa tudi zlorabljena zato, da se dokaze njen prav. Kar je se bolj zalostno, ker je gospa FDVjevka, kjer obstaja predmet Metodologija druzboslovnega raziskovanja (vsaj imeli so ga v mojih casih, Fink Hafner je bila nosilka), ki uci prav to, kako uporabljati metodologijo, da je relevantna.

Tale nova generacija FDVjevcev pa dela točno to, kar je veljalo za najvecji greh v družboslovjo - zlorabljajo metodologijo. Ne mores vzet 2 milijona Slovencev, jih deliti z 212, isto narediti se z GDP in reci, da ima povprecna slovenska obcina toliko ljudi kot je povprecje v EU in tak proracun!!

Slovenija je centralizirana drzava z izrazito centralizirano poselitvijo. In ne mores kar tako pavsalno primerjat enega Ljutomera ali pa Osilnice, ki ima 400(!)prebivalcev z obcino Ljubljana no...dajte nehat zavajat ljudi.
sramotko
# 01.10.2018 ob 07:09
Volilnih okrajev je 40 - po cca 50.000 prebivalcev. Torej je 40 občin čist ok številka. Pa nekaj posebnosti in smo na 80. To pa je max.
Neki Hodoš s 336dušami pač mora zadoščati vse zakonom/uredbam/pravilnikom,... kot neka velika LJ. In ne (z)more z nekaj popoldanskimi aktivisti. Enostavno ne gre in je predrago.
SKing
# 01.10.2018 ob 07:04
Občin je v Sloveniji definitivno preveč.

Pa tudi javnih zavodov za kulturo, šport, turizem, mladino...pa ne vem kaj še vse dodajajo k temu.
jazbečar
# 01.10.2018 ob 07:02
Preveč, sigurno. Zmanjšat število občin, in s tem število zaposlenih v javni upravi, obvezno!
1970b
# 01.10.2018 ob 06:54
Absolutno premalo.

Občino v vsako slovensko vas.
Mefisto
# 01.10.2018 ob 06:59
Veliko prevec, to se najbolj vidi pri medobcinskih in drzavnih projektih, ko planiranje zaradi kopice udelezenih obcin traja veliko let
seba goričan
# 01.10.2018 ob 07:01
zdaleč premalo....naj jih bo 1000
RenatoP
# 01.10.2018 ob 07:07
Hahah prvo pise da ni pametno zdruzevati ker se je obcina pac ustanovila v DZ potem pa pise da bi si vsaka krajevna skupnost zelela svojo obcino da lahko odloca o svojem denarju... caki kako ze so se ustvarjale te obcine s 100 prebivalci?
vnk
# 01.10.2018 ob 07:08
Verjetno je pa tudi kak strokovnjak z drugacnim mnenjem...
smradulja
# 01.10.2018 ob 06:41
koliko je pa mediana prebivalcev? povprečje ne pove veliko
Arndovia
# 01.10.2018 ob 06:49
A je sploh kdo prebral intervju ;)? Zanimivo. V Sloveniji (no ja, tudi v drugih drzaah) zelo radi kot papagaji ponavljamo govorice (ces obcine so premajhne, neucinkovite, Slovenija ima najvisjo davcno obremenitev na Svetu - primerov je ogromno; ne me razumet narobe, ziher imamo primere slabe prakse ... ampak kaj ko dobra praksa nikoli ne pride na naslovnice?) in potem ti pridejo s stevilkami in primerjavami iz tujine in ti prikazajo malo drug pogled ... in ljudje se sploh ne obregnejo ob to ampak kar naprej ponavljajo isto ^^
#FakeNews

PS: In potem se zgrazamo nad Trumpa ... Adijo.
hepan
# 01.10.2018 ob 07:35
Absolutno prevec, zmaga pa obcina Hodos s 300 prebivalci. Dummheit...
Otman
# 01.10.2018 ob 06:57
Res, mediana bi bil tudi zanimiv podatek, ampak žal je zanjo treba narediti več kot zgolj enkrat deliti, zato je to najbrž samo utopična želja.
Binder Dandet
# 01.10.2018 ob 07:37
Nekoč je bila velenjska občina. Zdaj so občina šmartno ob paki (3000 prebivalcev), občina šoštanj (8000 prebivalcev) in mestna občina velenje (33000 prebivalcev). Še vedno imamo skupno komunalo recimo, imamo skupno, že omenjeno, redarstvo itd.. Vse kar je posledica tega, je večje število občinskih uradnikov. Razumem pa, da tiste bolj odročne potem skrbi centralizacija porabe sredstev. Ampak to bi bilo treba drugače rešit kot da se nabijejo stroški.
sramotko
# 01.10.2018 ob 07:13
V članku je zapisano: "Zato so se majhne slovenske občine dobro organizirale in zagato rešile s skupnimi občinskimi upravami, torej da ustanavljajo skupne službe, na primer redarstvo, inšpekcijo, komunalo … itd."

Iz tega stavka je jasno razvidno, da so nekatere občine enostavno premajhne/predrage. Torej je več občin združilo občinske uprave, redarstvo,... le še župana in občinski svet imajo ločeno. Čemu torej?
tonenovak
# 01.10.2018 ob 07:12
Pri nas je v prvi vrsti preveč kvazi ekspertov.
davide
# 01.10.2018 ob 07:39
LOL tale poskus manipuliranja s povprečjem prebivalcev je pa prav amaterski
levidevžej
# 01.10.2018 ob 07:45
Ne gre toliko za to ali je preveč ali premalo občin. Večji problem so stroški teh občin. Nobene potrebe ni, da ima občina s 500 prebivalci poklicnega župana. Pa tajnico, vodjo občinske uprave in ne vem kaj še vse. Poleg tega tudi občinski sveti v teh občinah stanejo preveč.
Naj bodo občine majhne, ampak v teh občinah je funkcija župana in občinskih svetnikov častna oz. minimalno plačana. Me prav zanima kako se bodo še grebli za ta mesta in za svoje male občine.
vrtojb56
# 01.10.2018 ob 07:30
Preveč. In to odločno preveč. Max. 50 jih rabimo.
divinedante
# 01.10.2018 ob 20:50
Mnogo prevec. Pa tudi županski mamdat je potrebno omejiti na max 2 mandata. Vse ostalo vodi v korupcijo in kliantelizem.
Epafrodit
# 01.10.2018 ob 20:31
Je 212 občin za Slovenijo preveč ali premalo?

Odločno premalo! Vsaj 500 bi jih moralo biti! Potem bo lahko vsak kakec župan.
HOR
# 01.10.2018 ob 14:50
Dobra polovica slovenskih občin je izjemna...
(...pod 5000 prebivalcev)
alah
# 01.10.2018 ob 07:40
Če želi župan ustvarjati delovna mesta, ustanovi industrijsko cono. 212 industrijskih con v Sloveniji je absolutno preveč. Te cone bi morale določati pokrajine, ki jih žal še vedno nimamo.
itak
# 01.10.2018 ob 20:19
Absolutno prevec
komunjara
# 01.10.2018 ob 19:14
v sloveniji nimamo 10 sposobnih zupanov.
mephistopheles
# 01.10.2018 ob 15:15
Rabimo še vsaj 380 občin in 128 pokrajin. Vsaka občina bi morala imeti župana in 27 podžupanov. Red mora biti! Tako se ustvarja dodana vrednost in 10% letna gospodarska rast!
Drncl
# 01.10.2018 ob 07:57
Slovenija rabi pokrajine pa ne glede na to ali ima 1000 občin. S pokrajinami bi lahko bolj učinkovito črpali evropski denar...
krosnjar
# 01.10.2018 ob 07:18
Mislim, da rabimo močne pokrajine. Nekaj centrov, Koper, Gorica, Kranj, Novo Mesto, Celje.... in tja prenesti veliko pristojnosti. In finančnih sredstev. Pokrajina svoj parlament s poslanci in direktno voljenim predsednikom. Ko se tam izkaže pa lahko kandidira za predsednika vlade. Tako bi prišlo do decentralizacije in moč državne strankokracije bi se zmanjšala.
stotrideset
# 01.10.2018 ob 19:06
jaz sem za še enkrat toliko občin....
bo vsaj zanimivo in pestro, ko se bosta dva soseda cukala za župana :)
skratka: butldorf!
stari maček
# 01.10.2018 ob 18:09
Male občine nimajo kadre,da bi se znale prijavit za sredstva iz EU za velike investicije.
stari maček
# 01.10.2018 ob 17:29
Klipan imaš prav,po zaslugi SLS in SDS imamo toliko občin.
ti-ne
# 01.10.2018 ob 12:17
Naše raziskave so pokazale, da so v Sloveniji upravljavsko najbolj sposobne občine okoli zakonsko določene meje 5.000 ali pa 6.000 prebivalcev.

#####

Zakaj se potem to ne optimizira tudi na terenu?
rangerno1
# 01.10.2018 ob 08:22
Evo, če se RTVju ne da, potem pa bom jaz naredil anketo:

+ Občine JE preveč
- Občin NI preveč
nezdaj
# 01.10.2018 ob 07:46
Če je kje problem v manjših občinah (ne mislim na male), potem se ta problem začne točno v Ljubljani. In če še kdo vedno ne razume, zakaj so v Sloveniji kot takšni manjše občine naravnost nuja, pa naj se naprimer nekdo od novinarjev zapelje malo v te nove občine iz severa vzhoda Slovenije in povpraša ljudi direktno, kako se jim kaj zdi napredek pod manjšimi občinami in če mislijo da bi v velikih upravah godilo kaj boljše?
Jaz lahko iz osebnih izkušen zagotovo potrdim, da so manjše občine edina dobra stvar ki so se zgodile na teh območjih, ker smo ljudje končno dobili možnost da si sami zagotovimo praktično vse kar nam je treba brez da bi se čakalo na nekoga iz "Ljubljane" da se spomni na nas. In če ne verjamete meni, pa si poglejte malo situacijo iz tako opevanih velikih občin, kjer oddaljeni zaselki iz velikih skupnosti naravnost propadajo pa če prav v resnici ni nobenega pravega razloga za to, razen seveda da se živi bog ni spomnil na njih celih 20 let ali celo več.
Se pravi, če katera mestna srajca misli da bo s rušenjem manjših občin naredil karkoli dobrega za bog ve koga ali kaj, mu garantiram, da mu bo s tem uspelo uničiti še zadnji napredek ki se dogaja v regionalni Sloveniji. Res sicer, da mogoče tudi zaradi scene v Ljubljani ekonomsko nismo najbolj upravičeni, ampak napredek pa si vseeno zaslužimo. Pa lepo prosim, če nam demonstrirate kako so velike upravne enote boljša izbira in za začetek uredite velike državne probleme - kanalizacijo, vodovod, vrtce/šole, telekomunikacijo, turizem itn. pa pustite v da si urejamo sami, sicer bodo eni še leta 2030 živeli od gasilskih cistern.
P1X3L
# 01.10.2018 ob 07:46
Ja kje je pa meja ? Koliko je preveč občin me zanima ? Ker mam občutek da ma ta strokovnjakinja podobna mnenja za vsako problematiko ...
Fleaa
# 01.10.2018 ob 07:37
Absolutno premalo.

Občino v vsako slovensko vas.


ma kaj vas, vsaka ulica naj bo svoja občina in vsaka hiša naj ima svojega župana...
bilzerian
# 01.10.2018 ob 07:12
če v velikih občinah ne bi zapostavljali krajev, ki niso bili v centru, se majhne občine ne bi nikoli ustanavljale.

poznam primer iz okolice ptuja, kjer so v centru vaške) občine postavili večnamenski center, ki ga nihče ne rabi, pa asfltirali ceste med njivami, medtem, ko na robu občine niso postavili nadstreška na avtobusnem postajališču, ki so ga uporabljali otroci, ko so šli v šolo.
pa so odcepili in zdaj imajo tudi oni asfalt in postajališče, ki ga kot del večje občine ne bi imeli....
sintesi
# 02.10.2018 ob 05:39
Občine niso problem, problem so župani, ki v večini samo zaposlujejo svoje sorodnike. Žiivim v majhni občini, kjer se tako šlepa na proračun sedem sorodnikov župana že vse od leta 1991. Je že kdaj kakšen zaposlen iz občine grozil s stavko? Pa so na bremenu javne uprave, kjer so večno nezadovoljni policaji, zdravstveno osebje, učitelji, nikoli pa nimajo težav zaposleni po občinah!
Vrt
# 01.10.2018 ob 20:09
Preveč občin seveda.Naj se uvede nazaj 64-65 občin.
VICTORIA99
# 01.10.2018 ob 19:46
Absolutno preveč! 10x manj bi bilo ravno prav. Zdaj se pa norca delajo in vsaka vas želi imeti svojo fontano, razgledni stolp in ostale bedarije. Župani so pa delavni samo par mesecev pred volitvami.
aless70
# 01.10.2018 ob 19:07
Rabimo 2.000.000 občin!!!
ogledalce
# 01.10.2018 ob 16:38
Do pred nekaj leti je zakon dopuščal ustanavljanje občin pod 5000 prebivalci ob posebnih okoliščinah, poslanci pa so vedno našli ene posebne okoliščine. Res pa je, da je isti zakon zapovedoval, da pa pod 2000 prebivaci občine ni mogoče ustanoviti. Pa so jih nekaj vseeno. Eni teh poslancev še danes svetijo naokoli.
cairns
# 01.10.2018 ob 14:13
Je 212 občin za Slovenijo preveč ali premalo?

Absolutno preveč. Dovolj bi bilo 50 občin.
Politiki so si pač ustvarili svoje majhne fevde kjer zaposlujejo sorodnike in prijatelje. Več kot polovica občin nima pogojev za preživetje brez državne pomoči.
zozozo
# 01.10.2018 ob 08:51
Pri oz. skoraj v Mariboru je vas Počehova. Tam so nekoč imeli svojo krajevno skupnost. In so si asfaltirali cesto, uredili obračališča, celo kos pločnika. Potem pa so postali del mestne četrti Maribor Center. Od takrat do danes do Počehove ni prišeč niti en predstavnik mestne četrti, kaj šele, da bi kdo z prstom mignil za kar koli, kar vas potrebuje. Stari asfalt počasi razpada.

In tu se pogovarjamo o krajih, ki se nahajajo en ali dva kilometra izven mesta, kjer se o njih odloča. Kako si predstavljate, da se bo z vašim pločnikom v vaši vasi ukvarjal nekdo, ki bo sedel 30 km stran?
Kazalo