Praksa, ki ste jo uporabniki MMC-ja že spoznali, gre takole: delavci opravljajo delo pri podjetju, pri katerem so zaposleni. V določenem trenutku začne zamujati plača, ali pa je sploh ni. Ko se delavec pritoži, ga delodajalec odslovi, v tem času pa ga s ponarejenim podpisom na sporazumni odpovedi delovnega razmerja odjavi iz sistema socialnih zavarovanj. Odjava, ker je to pač mogoče, je zabeležena za več mesecev nazaj, delavcu pa s tem oteži uveljavljanje vseh pravic, saj celotno breme dokazovanja, da je bila odjava neupravičena, pade na delavca.

Praksa, na katero so večkrat opozorili tako na inšpektoratu za delo kot tudi v Delavski svetovalnici, se napaja tudi iz brezbrižnosti pristojnih institucij do možnosti zlorab. Po zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) je za evidenco pristojen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki pa je za odjavljanje zavarovancev pooblastil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Dodatno položaj zaplete še to, da je za nadzor prijav pooblaščen inšpektorat za delo, za nadzor odjav pa ZZZS. Podrobneje smo o razpršenih pristojnostih glede evidence že pisali.

Prelaganje pristojnosti, kazanje s prstom
O vseh vidikih vodenja evidence zavarovancev smo pred časom že pisali. Takrat je bilo stališče pristojnega ministrstva za delo, da ni potrebe po spremembi ureditve, čemur sta v pretežni meri pritrjevala tudi ZPIZ in ZZZS. Predstavniki institucij se namreč pri razlagi predpisov sklicujejo na to, da evidenca ni nujno odraz dejanskega pravnega stanja in da delovno razmerje, ki ni prekinjeno na zakonit način, še vedno velja in ima delavec možnost sodnega varstva. Kako si lahko delavec, ki je ostal brez prihodkov in zaradi domnevno sporazumne odpovedi ostane še brez nadomestila, privošči dolgotrajen sodni postopek, je pa drugo vprašanje.

Pri ZPIZ-u sicer vztrajajo, da "sistemska ureditev ne omogoča odjav delavcev za nazaj. V skladu z veljavnimi predpisi mora biti odjava iz zavarovanja vložena v osmih dneh od prenehanja pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v zavarovanje." Nasprotno pa praksa vedno znova dokazuje, da je zloraba odjav za nazaj s ponarejenimi podpisi še kako izvedljiva. Zadnji odmevnejši primer podjetja Konstruktio so predstavili v oddaji Tednik.

Inšpektorat bi odjave omejil
Na možnost zlorab odjav za nazaj je opozarjal tudi že inšpektorat za delo v svojih letnih poročilih, s katerimi se seznanijo tako vlada kot tudi ministrstvo in pristojni parlamentarni odbor, zato so na inšpektoratu večkrat predlagali spremembo zakona o matični evidenci zavarovancev. Po njihovem predlogu bi se delodajalcu določila obveznost predložitve ustreznih dokazil ob odjavi, pri odjavi za nazaj pa bi moral delodajalec odločitev utemeljiti v dokaznem postopku.

"Predlagali smo tudi, da se v zakonu izrecno prepove oziroma onemogoči odjava delavcev iz socialnih zavarovanj za nazaj, razen v primeru zakonskih izjem, kot so sodbe ali odločbe pristojnih organov," še dodajajo na inšpektoratu. Po primeru Konstruktio so svoje predloge podali tudi pri Delavski svetovalnici, kjer poleg onemogočanja odjave za nazaj predlagajo dodatek šifranta razloga odpovedi delovnega razmerja in odjavo ob oddaji overjenega podpisa delavca, s katerim potrjuje seznanitev z odjavo.

Zakonske podlage za spremembe ni
Toda predlogi inšpektorata in svetovalnice niso naleteli na navdušenje pri pristojnih institucijah. Pri ZZZS-ju sicer priznavajo, da bi bilo onemogočanje elektronske odjave za nazaj tehnično izvedljivo, "a je ni mogoče vzpostaviti, ker zanjo ne obstaja pravna podlaga". Tudi glede overjenega podpisa so pri ZZZS-ju zadržani, saj "Zakon o delovnih razmerjih ne vsebuje določbe, da bi moral delodajalec delavca seznaniti s tem, da ga bo odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj".

Tudi pri ZPIZ-u niso navdušeni nad predlogi. Zakonodaja, s katero bi se v celoti onemogočila odjava zunaj osemdnevnega roka, je za ZPIZ "preveč stroga oziroma rigorozna, saj se vedno pojavijo primeri, ko je odjava za nazaj popolnoma legitimna in celo v korist delavca". Kot primer tega pri ZPIZ-u navajajo situacijo, ko delavec preide z enega na drugega delodajalca, pa predhodni še ni vložil odjave. Sicer pa bi bila ta rešitev, potrjujejo tudi pri ZPIZ-u, tehnično izvedljiva že zdaj.

Prvo selekcijo bi lahko naredil ZZZS
Tudi glede predlaganega šifranta v sistemu eVEM, ki bi vključeval razloge odjave pri ZPIZ-u, odgovarjajo, da ni ustrezne pravne podlage, menijo pa tudi, da ta sam po sebi ne bi onemogočil zlorabe tistih delodajalcev, ki odjavljajo z nezakonitimi oziroma ponarejenimi listinami. Overjen podpis delavca o seznanitvi z odjavo pa je po mnenju ZPIZ-a povečevanje birokratskih ovir tako za delavca kot tudi delodajalca.

Ko pridemo do vprašanja, kako drugače preprečiti zlorabe, pa se spet vrnemo h kazanju s prstom na drugo organizacijo. Pri ZPIZ-u opozarjajo, da ima ZZZS, če bi njegova prijavno-odjavna služba presodila, da je s predloženo odjavo nekaj narobe – kot je to bilo v primeru Konstruktio, možnost zavrniti odjavo in zadevo prepustiti ZPIZ-u, ki uvede postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca.

ZPIZ lahko ta postopek sicer začne tudi na zahtevo zavarovanca, in če v postopku ugotovi, da je bila odjava iz zavarovanja neupravičena, mora ZPIZ tako odjavo po uradni dolžnosti stornirati. Na vprašanje, koliko takih stornacij so izvedli v preteklih dveh letih, pa ZPIZ ne odgovarja, saj so ti postopki različni in iz statistik ni mogoče izluščiti zgolj tistih, ki so se začeli na zahtevo delavca zaradi neupravičene odjave za nazaj.

Rešitve išče tudi ministrstvo
So pa primeri neupravičenih odjav pritegnili tudi pozornost ministrstva za delo, ki nam je še avgusta zatrdilo, da ne pripravlja sprememb te zakonodaje, tokrat pa so na podlagi proučitve zakonodaje podali mnenje, da je treba pravno varnost delavcev še nadalje zagovarjati na način, da bi bili neodvisno od delodajalca obveščeni o začetku in koncu zavarovanja. "Rešitev bi lahko predvidela, da bi o vsaki spremembi zavarovanja delavca takoj obvestila prijavna služba ZZZS-ja."

Na ta način bi, tako meni ministrstvo, delavec vedel za vsa dejstva o svojem zavarovanju in tako se ne bi več dogajalo, da bi delavec to izvedel šele, ko bi se pojavila potreba po uporabi pravic iz sistema zavarovanj. Vprašanje pa je, ali bo ta korak dovolj, da bi preprečeval zlorabe in vse preglavice, ki doletijo delavce.