SDS predlaga spremembe ustavnih členov. Foto: BoBo
SDS predlaga spremembe ustavnih členov. Foto: BoBo
SDS
V SDS-u so predsednikom strank SD, DeSUS, SLS, SNS, NSi, Pozitivna Slovenija in Državljanska lista Gregorja Viranta poslali dopis. Foto: BoBo

Le v teoriji je mogoče, da bi ustavo spremenili tako hitro, da bi po novem načinu že imenovali novo vlado. To bi namreč pomenilo, da bi morala že vnaprej obstajati najmanj dvotretjinska podpora takšnim spremembam. Vprašanje tudi je, v kolikšni meri bi bila lahko v tem primeru v spremembe vključena ustavno-pravna stroka.

Ustavni pravnik Miro Cerar

Dopis, pod katerim se je podpisal prvak SDS-a Janez Janša, so poslali strankam, ki jim ankete kažejo, da bodo prišle v parlament. To so SD, DeSUS, SLS, SNS, NSi, Pozitivna Slovenija in Državljanska lista Gregorja Viranta. Predlagajo, da bi spremenili tiste člene ustave, ki določajo postopek izvolitve vlade. Pozivajo jih, naj predlog preučijo že zdaj, da bo lahko usklajevanje po volitvah lažje in krajše.

V 111. člen bi zapisali, da mora kandidat za predsednika vlade v roku sedmih dni državnemu zboru posredovati predlog liste kandidatov za ministre, glasovanje o vladi v državnem zboru pa bi bilo po novem javno in ne tajno kot do zdaj.

Roki se skrajšajo
Če kandidat za predsednika vlade predloga kandidatov za vlado ne predloži pravočasno oziroma kandidat s predlagano listo kandidatov za ministre ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v sedmih dneh (zdaj velja v 14 dneh) predlaga drugega ali znova istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.

Premier lahko menja le tretjino ministrov
112. člen ustave, ki govori o imenovanju ministrov, bi dopolnili tudi z določbo, ki govori o razreševanju ministrov, in sicer bi v ustavo zapisali, da največ eno tretjino ministrov v tekočem mandatu lahko razreši predsednik vlade sam ter namesto razrešenih imenuje nove ministre. Če predsednik vlade v tekočem mandatu predlaga razrešitev več kot ene tretjine ministrov, mora hkrati zahtevati tudi glasovanje o zaupnici vlade.

Nezaupnico vladi, ki jo opredeljuje 116. člen, pa državni zbor lahko izglasuje le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade skupaj z listo kandidatov za ministre, torej morajo potrditi celotno vlado, medtem ko zdaj velja le potrditev novega predsednika vlade.

Spremembe pri glasovanju o zaupnici
Potrditev celotne vlade bi vpisali tudi v 117. člen ustave, ki govori o zaupnici vladi. Torej če vlada zaupnice ne dobi, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade skupaj z listo kandidatov za ministre ali dotedanji vladi pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.

Načeloma vlada strinjanje
In kaj pravijo stranke, ki so doopis prejele? "V delu, ki se nanaša na hitrejše postopke za oblikovanje vlade, ga v celoti podpiramo. V delu, ki daje večja pooblastila predsedniku vlade v razmerju do ministrov, ki gredo bolj v smer nekega avtokratskega vodenja vlade, pa ga ne podpiramo," je dejal Gregor Virant iz Državljanske liste. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav se s predlogom še ni seznanil. Je pa konec minulega tedna dejal, da samo idejo o skrajšanju roka za imenovanje vlade podpira.

Tudi v Pozitivni Sloveniji ga morajo še preučiti. Prav tako v SD-ju. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je že prejšnji teden potrdil, da bi bili spremembe, ki bi šle v smeri hitrejšega imenovanja vlade, pripravljeni podpreti. Prav tako predlog ustavnih sprememb načeloma podpirajo v SNS-u. "Konkretno pa se bomo o njem pogovarjali po volitvah," je dejal Zmago Jelinčič. Predlog so prejeli in ga podpirajo tudi v NSi-ju.

Le v teoriji je mogoče, da bi ustavo spremenili tako hitro, da bi po novem načinu že imenovali novo vlado. To bi namreč pomenilo, da bi morala že vnaprej obstajati najmanj dvotretjinska podpora takšnim spremembam. Vprašanje tudi je, v kolikšni meri bi bila lahko v tem primeru v spremembe vključena ustavno-pravna stroka.

Ustavni pravnik Miro Cerar