Nova ureditev glavne mestne avenije v prestolnici nikakor ni le lepotni poseg, ampak naj bi ponudila sodobno prometno ureditev za vse prebivalce in obiskovalce Ljubljane. O arhitekturnih vidikih prenove Slovenske ceste smo pred dnevi pisali v prvem delu prispevka, zdaj pa se posvetimo še prometnemu vprašanju ambiciozno zastavljenega projekta pod okriljem MOL-a, ki se zgleduje po svetovnih metropolah, v katerih so nepregledne kače razgrete pločevine uspešno preusmerili na obrobje, središča pa so rezervirana za pešce, kolesarje in javni promet.

Na MMC-jeva vprašanja so odgovarjali na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ter Oddelku za urejanje prostora MU MOL s projektanti.

Nova ureditev daje prednost pešcem in kolesarjem, po tem delu Slovenske ceste bodo vozili tudi avtobusi javnega prometa. Kako bo s taksiji? Kako odgovarjate na pritožbe nekaterih voznikov osebnih avtomobilov, ki pravijo, da bodo odslej "ves čas stali v prometnih zamaških"?
Na MOL-u si s številnimi konkretni ukrepi prizadevamo za trajnostno in zeleno usmerjenost našega mesta. Eden izmed njih je tudi sprememba prometnega režima na delu Slovenske ceste. Prav tako smo predlani sprejeli prometno politiko, katere cilj je med drugim spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti tako, da bo tretjina poti opravljena z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom. Ponosni smo, da so naša prizadevanja prepoznana in priznana tudi zunaj naših meja, v evropskem merilu, kar potrjujeta tudi dve pomembni nagradi – naziv zelena prestolnica Evrope 2016 in prva nagrada za Evropski teden mobilnosti, ki jo je edino Ljubljana za dosežke na tem področju prejela kar dvakrat.

Sprememba prometnega režima na osrednjem delu Slovenske ceste je vplivala tudi na prerazporeditev prometnih tokov v okolici. Iz podatkov števcev prometa je razvidno, da se je povprečni dnevni promet – če primerjamo september 2013, ko smo uvedli spremembe na Slovenski cesti in rumene pasove na Celovški in Dunajski cesti, in oktober istega leta – na štirih merilnih lokacijah (Slovenska – pri Drami in Nebotičniku ter pri železniškem podvozu na Dunajski in Celovški) precej zmanjšal, le pri dveh (Tivolska in Večna pot) pa se je nekoliko povečal.

Nov prometni režim na Slovenski cesti je od septembra 2013, ko smo ga vzpostavili, vplival na povečanje števila potnikov LPP-ja in hitrejše potovanje z avtobusi predvsem na linijah, ki vozijo po Celovški in Dunajski cesti, kjer smo uvedli rumene pasove za javni prevoz. Potovalni čas avtobusov na linijah, ki potekajo po omenjenih vpadnicah, se je po uvedbi rumenih pasov na teh območjih izboljšal za od 3 do 5 minut, avtobusi pa so zanesljivejši pri prihodih po voznem redu, saj imajo prost vozni pas. Spremenjen prometni režim je vplival na povečanje števila potnikov LPP – že v enem tednu od uvedbe spremembe se je število aktivacij urbane na linijah LPP povečalo za 60.000.

S spremenjenim prometnim režimom želimo spodbuditi ljudi, da se namesto z avtomobili po mestu premikajo z mestnimi avtobusi, s kolesom in peš. Voznikom avtomobilov res priporočamo, da presedejo na mestni avtobus, kolo ali gredo peš, in se tako izognejo stanju v koloni osebnih vozil, ki jo s svojim avtomobilom povzročajo tudi sami.

Kar zadeva taksije, bodo po prenovljenem območju lahko vozila okolju prijazna vozila. Taksiste pa smo upoštevali tudi pri preureditvi ožjega mestnega središča v okolici Slovenske ceste: na tem območju predvidevamo 18 postajališč za ustavljanje (ne parkiranje) taksijev na Šubičevi, Dalmatinovi in Beethovnovi ulici, medtem ko prej te možnosti v takem obsegu niso imeli.

Prostor bo zasnovan kot "dnevna soba", primerna za prirejanje številnih dogodkov, in območje, kjer se ljudje srečujejo, nakupujejo, posedajo ali se le sprehajajo – in se počutijo prijetno. Ste se pri zamislih za prenovo zgledovali pri kakšnih vzorih iz tujine?
Preureditev Slovenske ceste je sicer specifična, je pa v skladu s težnjami preurejanja prometnic v mestnih središčih po svetu v do ljudi prijaznejše mestno okolje. Dunaj, na primer, poleg izredno velikega obsega območij za pešce vedno znova načrtuje tudi nove, trenutno zaključuje Mariahilferstrasse, ki bo v celoti namenjena pešcem.

Köbenhavn, ki je znan po prvem območju za pešce na svetu in ki je z leti zelo širil tovrstna območja tako v središču kot tudi na obrobju, je pred kratkim izvedel preobrazbo glavne vpadnice Norrebrogade, ki je podobno, kot je načrtovano na Slovenski, en del povezave zaprla za osebni promet z namenom boljših življenjskih razmer prebivalcev, višje ravni storitev javnega potniškega prometa in boljše kolesarske povezave. Primer je tudi London z Exhibition Road, v New Yorku pa je bilo zgrajenih zelo veliko javnih prostorov z ukinjanjem prometnih površin, najbolj znan je Times Square. Tudi San Francisco načrtuje preureditev glavne ulice v središču mesta Market Street, Sydney preureditev George Street, Melbourne pa je podobno kot mi Slovensko preuredil ulice v mestnem središču ...

Kateri del prenove je bil najbolj zahteven, v finančnem in širšem smislu?
Prenova osrednjega dela Slovenske ceste je izjemno zahteven projekt, tako v organizacijskem in izvedbenem kot tudi finančnem smislu. Predvsem zahtevno je bilo usklajevanje med številnimi deležniki, ki sodelujejo pri prenovi Slovenske ceste – med različnimi željami ter dejanskimi možnostmi izvedbe. Najtežje je na tako zahtevnem prostoru, s tako veliko udeleženci, narediti na videz enostavno rešitev. Usklajevanje je od izdelave variantnih rešitev trajalo več kot dve leti in pol in v tem času smo natančno preučili vsak element projekta, od izbora drevesne vrste in načina sajenja, da urbane opreme, oglaševanja, postajališč in osvetlitve. Kot najpomembnejša oziroma najzahtevnejša elementa pa bi lahko opozorili na tlak in drevored.

Kaj pa prenova Cankarjeve ceste z zamislijo o "promenadi"? Kdaj bo izvedena in koliko, ocenjujete, bo znašal končni račun projekta?
Na Cankarjevi cesti se bo v okviru sanacije oz. ureditve zgornjega ustroja cestišča v prvi fazi sočasno izvedla rekonstrukcija vodovodnega omrežja na odseku med Slovensko cesto in Zupančičevo ulico. Z ureditvijo zgornjega ustroja bo tako pešcem namenjeno več prostora. V prihodnje je predvidena izvedba zgornjega ustroja cestišča skupaj z rekonstrukcijo vodovoda vse do Prešernove ceste. Tako bo ustvarjena povezava med Ljubljanskim gradom in Tivolijem in znova obujena ideja o promenadi, ki je nekoč že oživljala to območje. Ocenjena vrednost naročila in rok izvedbe bosta znana ob začetku postopka oddaje javnega naročila.