Igre v blatu so se tudi letos izkazale za najbolj privlačne. Predvsem za opazovalce. Foto: MMC RTV SLO
Igre v blatu so se tudi letos izkazale za najbolj privlačne. Predvsem za opazovalce. Foto: MMC RTV SLO
Guano Apes
Največ obiskovalcev je v petek privabila nemška skupina Guano Apes, ki se je v Sloveniji ustavila drugič. Predstavila je del skladb z aktualnega albuma Bel Air in največje uspešnice iz preteklosti. Foto: MMC RTV SLO
Rock Otočec
V petek so kljub dežju največji ljubitelji festivala vztrajali pod milim nebom vse do zgodnjih jutranjih ur. Foto: MMC RTV SLO
Franci Kek
Ves čas festivala je dogajanje spremljal Franci Kek. Foto: MMC RTV SLO
Pevski zbor Pomlad
Posebno presenečenje letošnjega festivala je bil pevski zbor Pomlad. Kek je sprva nameraval na oder pripeljati partizanski pevski zbor, ampak na koncu niso našli skupne besede. Foto: MMC RTV SLO
Rock Otočec 2011
Primerjava obiska v petek, soboto in nedeljo okoli 18. ure zvečer, ko se je dogajanje na glavnem odru šele začelo. Foto: MMC RTV SLO
The Subways
The Subways so sklenili letošnji festival in obnoreli zbrane. Njihov pevec in kitarist se je po nastopu celo pridružil rajanju pod velikim šotorom. Foto: MMC RTV SLO/Klavdija Kopina
Franci Kek o Rock Otočcu 2011

Trije dnevi zabave in glasbe na jasi ob reki Krki so minili v znamenju slabega vremena, slabšega obiska pod glavnim odrom in svetovno znanih glasbenih imen Guano Apes, The Toasters in The Subways. Poleg njih se je na obeh odrih zvrstilo več kot 30 glasbenih skupin.

Glasba pa ni bila edina, ki je zaznamovala festival. Kot veleva tradicija, so se največji pogumneži pognali v blatno lužo, preostali pa so uživali v drugih dodatnih dejavnostih. Črto pod festival je za MMC potegnil Kek v spodnjem pogovoru.


Gospod Kek, koliko ljudi se je zbralo v treh dneh na jasi ob reki Krki?
Okoli 15.000. To je nekoliko več kot lani. Vemo, da je v petek padal dež ves čas nastopov skupin Elvis Jackson in Guano Apes. Posledično je bilo pol ljudi pod odrom in pol pod pokritimi šotorišči.

Kateri dan je bilo največ ljudi?
Po navadi je najbolj obiskana soboto, tokrat pa je bil petek. Zaradi Guano Apes.

Tradicionalno ste obiskovalcem ponudili tudi številne obfestivalske dejavnosti. Kako sami gledate na najatraktivnejšo med vsemi –na igre v blatu. Ali res pritegnejo večino pozornosti, ki bi morala biti namenjena glasbi?
Poberejo večino prostora. Mi bi si želeli, da bi bil ta medijski prostor, ki ga pobere blato, namenjen drugim stvarem. Čez 40 različnih dejavnosti organiziramo. Nastopilo je okoli 30 glasbenih skupin. In tam je ena blatna luža in imamo samo te blatne igrice v časopisih. Ampak to je zanimivo. Veliko vabljivejše je gledati neko fotografijo nekih ljudi, ki so v blatu - kar je neobičajno -, kot pa nekoga v naravi, ki nastopa; izvaja neko gledališko igro in podobno.

Letos je bila v primerjavi s preteklimi leti tudi manjša udeležba na samih zabavnih igrah v blatu. Ali je bilo za to krivo vreme ali kaj drugega?
Pripravili smo jih manj. Po navadi smo jih imeli že zgodaj popoldne in smo jih s tem privabili. Letos smo imeli igre šele ob petih in posledično tudi manj ljudi. Mene to res čisto nič ne moti, če jih ni toliko v blatu. Je dovolj še zanimivejših stvari.

Najbolj obiskana obstranska dejavnost je bila …
Improleptika. Enajsto leto zapored je to najbolj obiskana dodatna dejavnost. Letos smo imeli tudi posvet o vplivu glasbe na družbeno dogajanje. In obratno. Pred nekaj desetletji je imela glasba namreč večji pomen in je bila bolj angažirana. Danes pa imamo te hitro menjajoče se glasbene sloge, ki so bolj na poskok, na zabavo, na veseljačenje. In ni več takšnih angažiranih vsebin, kot so bile včasih.

Obenem smo želeli s presenečenjem, ki smo ga imeli v soboto, pokazati, da smo zelo odprt festival. Da nam različnosti niso tuje. Pevski zbor Pomlad je zato najprej zapel cerkveno pesem – Marija skozi življenje, zatem partizansko Slovenci kremeniti in na koncu s skupino Zaklonišče prepeva še Računajte na nas.

Kdo je izbral posebne goste?
To sem bil jaz. Vsako leto si nekaj izmislim.

Zakaj ravno pevski zbor?
Najprej je bil mišljen partizanski pevski zbor, ki bi zapel Marija skozi življenje. Pogovarjal sem se z dirigentom, ideja se mu je zdela zelo dobra in bil je za. Tudi večina v zboru je bila za nekaj pa se jih ni strinjalo. Na koncu je prevladala njihova. Na žalost mene in dirigenta niso upoštevali. Če bi, bi bil to neki presežek, ko bi partizanski pevski zbor na Rock Otočcu zapel Marija skozi življenje. Druga možnost je bila, da pevski zbor zapoje Marijino in partizansko pesem.

Na festival ste povabili več kot 40 glasbenih skupin, ampak na glavnem odru so se zvrstile skupine, ki jih lahko srečamo vsak drugi mesec na kakšnem dogodku. Kdo je izbiral glasbene izvajalce in ali ste res šli na "varno" izbiro?
Mi ne moremo imeti v treh dneh same svetovno znane glasbene skupine. Lahko tri. Preostale morajo biti nižjega cenovnega razreda. Mi nimamo toliko denarja kot Exit, kjer dobijo od države 400.000 evrov in še od Evrope 400.000.

Vi se financirate sami?
Naš glavni prihodek so vstopnine, preostalo so sponzorji, nekaj prihodkov pa pride iz gostinstva. Ves čas od leta 1997 nas podpirata tudi mestna občina Novo mesto in ministrstvo za kulturo. Ampak te vsote niso 800.000 niti 80.000 evrov, ampak največkrat manj kot 80.000.

Ali bo letošnji Rock Otočec končal z dobičkom ali izgubo?
Tega ne vemo, dokler ni konec. Imeli smo tudi zelo slabe sezone.

Katera je bila najslabša?
2002.

Kaj je bil razlog?
Premalo ljudi je prišlo in imeli smo preveč stroškov. To je bila sezona, ko je nastalo takratnih šest milijonov stroškov. Da smo jih pokrili, smo dali za eno leto blagovno znamko v najem drugim organizatorjem, ki so nam plačali najemnino. Mi smo vse poplačali, tako kot do zdaj, ko smo v vseh enajstih letih vse poplačali, kar je tudi zelo pomembno.

So bili letos na Rock Otočcu kakšni nemiri?
Tega pri nas ni. V 15 letih se ne spomnim nobenih pretepov, imeli pa smo kakšne tri zlome, več zvinov gležnjev, pikov in spiranj oči zaradi blata.

Po čem si boste festival letos najbolj zapomnili?
Po navadi si jih zapomnim po presenečenjih. Lani je bil operni pevec Janez Lotrič, ki je zapel evropsko himno v slovenščini, predlani je imel Peter Mlakar govor. Predtem sta Tokac in Tomi zapela Roke. Alfi Nipič je sredi poletja ob polnoči zapel Silvestrski poljub in ves čas njegovega petja je padal umetni sneg. Na festivalu je bil tudi že Lojze Slak in Dan ljubezni, ki so ga zapeli člani skupine Pepel in kri.

Franci Kek o Rock Otočcu 2011