Prizor ni iz fiktivnega filma, temveč iz dokumentarca Most (2006), v katerem je režiser Eric Steele na platno prenesel pretresljive zgodbe šestih nesrečnikov, ki so leto dni predtem skočili v smrt z najbolj priljubljene samomorilske točke na svetu - mosta Golden Gate z romantičnim razgledom na San Francisco.

"Ko sem govorila s članom prometne patrulje, sem ga vprašala: 'Je to redek pripetljaj ali se to pogosto dogaja?' Pa me je pogledal, se nekako nasmehnil in dejal: 'To se dogaja nenehno'," v filmu pove priča enega od samomorov, ki jih Steele ujame na filmski trak in jih ponudi zgroženemu občinstvu.
Beg pred čustvenim peklom
Te pretresljive prizore rahlo ublažijo pričanja sorodnikov in prijateljev samomorilcev, ki pokojne orišejo kot ljudi z resnimi težavami, ki iz svojih težav niso videli drugega izhoda kot smrt in za katere je Golden Gate pomenil še zadnjo svetlo, lepo točko v temnem življenju.
Steele je skušal povezati skoke z najbolj slavnega kalifornijskega mostu s skoki iz gorečih newyorških dvojčkov po terorističnih napadih 11. septembra. Mnogo jih je takrat skočilo skozi okna, da bi ušli peklu v zgradbah. "Prepričan sem, da so tudi ljudje, ki so skočili z mostu, to storili v poskusu pobega - pobega pred svojim čustvenim peklom," je dejal režiser, ki je film posnel predvsem kot namen ozaveščanja.

Most je dejansko imel pozitivne posledice, saj je film oblasti spodbudil k sponzoriranju raziskave, kako narediti most varnejši in tako otežiti delo samomorilcem.
A Golden Gate kljub varnostnim ograjam in telefoni za klic v sili ostaja s 1.200 samomori morbidni spomenik Amerike. Arhitekturno in lokacijsko presunljivo lep, a zlovešč obenem.
Romantiziranje smrti?
Žal ni edini. Mostovi so namreč ena najbolj priljubljenih točk za vzetje lastnega življenja - na tesnoben seznam se sem ter tja vrine le še kak romantični nebotičnik (newyorški Empire State building) ali pa viharniška pečina (Beachy Head v Angliji).
Psihologi priljubljenost teh točk razlagajo s tem, da jih samomorilci imajo kot lepo, celo romantično smrt. "Samomor je klicaj na koncu številnih umetniških karier," je zapisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut. In skok z visokih, dramatičnih točk pusti močan poudarek.

Točnih številk samomorov s spodnjih točk ni - srhljiva statistika mnogih sega še v prejšnja stoletja, ponekod pa se je število samomorov zmanjšalo z namestitvijo varnostnih ograd. Številne oblasti in tiskovne agencije so prenehale zbirati podatke in poročati o samomorih na teh najzloglasnejših krajih, da ne bi poročanje še spodbudilo morebitnih skakalcev.
Po samomorih prednjači Vzhodna Evropa
Sicer pa velja še omeniti, da kljub vsem razpravam, mitu, celo romanticiziranju skoka v globino, ta izredno brutalen način končanja življenja ni med vodilnimi samomorilskimi metodami (čeprav bi spodnji seznam to poudarjal).
Te po državah variirajo, a na prvih mestih ostajajo obešanje, zastrupitev s pesticidi (30 odstotkov) in strelno orožje (52 odstotkov samomorov v ZDA).
To tudi delno pojasnjuje, zakaj so na spodnjem seznamu večinoma ameriški in britanski kraji, čeprav si neslavno statistiko držav z največ samomori lastnoročno lastijo vzhodnoevropske države (Litva, Rusija in Belorusija, Slovenija je po statistiki iz leta 2008 na 7. mestu na svetu).