Most spomina na veterane. Foto: A. K.
Most spomina na veterane. Foto: A. K.

Od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja so se v Clevelandu razvile različne veje industrije: strojna, tekstilna in kemična.

Mesto, ki je bilo prvič poseljeno leta 1797, je postalo središče sindikalizma in gibanj za družbeni napredek. A Cleveland je za industrijski razcvet plačal veliko ceno in zaslovel zaradi onesnaženja, ki je svoj vrhunec doseglo leta 1969, ko se je vnela reka Cuyahoga.

V 70. letih je prišlo do zatona industrije in mesto s skoraj 500 tisoč prebivalci se je moralo spopasti z brezposelnostjo in drugimi družbenimi problemi.

Od 80. let se Cleveland želi otresti podobe industrijskega, delavskega mesta. Zapuščena rečna nabrežja so prenovili v območje z restavracijami, bari in zabavnimi kompleksi. Kulturno razgledani industrijski mogotci so sponzorirali danes svetovno priznane muzeje - in koncertne dvorane.

V 90. letih je mesto dobilo tudi nova stadiona za baseball in ameriški nogomet, ki sta velik lokalni ponos, pa tudi dvorano slavnih glasbenikov rokenrola, ki privlači mednarodne obiskovalce. V zadnjih letih mestne oblasti še naprej trdo delajo za pomladitev mesta.

A. K.

Rečno nabrežje so spremenili v mestno središče zabave. Foto: A. K.
Jacobs Field, dom baseballskega moštva Indians. Foto: A. K.
Velik lokalni ponos. Foto: A. K.
Baseballske tekme lahko trajajo zelo dolgo, zato obiskovalci pojedo veliko hitre hrane. Foto: A. K.
Stadion lokalnega moštva ameriškega nogometa Browns. Foto: A. K.
Stadion Brownsov so dokončali leta 1998, projekt je stal več kot 290 milijonov dolarjev. Foto: EPA
Tržnica West Side Market s pestro ponudbo živil z različnih koncev sveta. Tam najdemo tudi slovenske klobase. Foto: A. K.
Poslovno središče mesta. Foto: A. K.
289 metrov visoki Key Tower, drugi najvišji nebotičnik v ZDA za chicaškim Sears Towerjem. Foto: A. K.
Kip Abrahama Lincolna v mestnem središču. Foto: A. K.
Most Carnegie Avenue, eden izmed mnogih v mestu ob vodi. Foto: A. K.