Na urgentnem kirurškem bloku kirurške klinike ljubljanskega kliničnega centra so zaradi kadrovskih težav, pomanjkanja zdravnikov, kar je vzrok za daljše vrste čakajočih pacientov, naslovili na ministrico Alenko Trop Skaza peticijo, s katero jo pozivajo, naj dovoli zaposlitev šestih zdravnikov od devetih, ki jih zaradi trenutne zakonodaje ne morejo zaposliti pred sprejemom finančnega načrta zavoda.

Ministrstvo za zdravje v odzivu kot rešitev trenutnih kadrovskih težav predlaga, naj UKC Ljubljana preuči možnost začasne prerazporeditve zdravnikov brez specializacije s preostalih klinik, kjer razmere z organizacijo dela niso tako zaostrene in problematične.

"Foteljsko" razmišljanje nepoznavalca
"To je tipično "foteljsko" stališče nekoga, ki ne pozna razmer," pa se je v Odmevih na predlog odzval predstojnik travmatologije kirurške klinike UKC-ja Matej Cimerman. Dodal je, da premeščanje "kar tako", ne da bi se ozirali na specializacijo, ni pravi način. "Kaj bi si pa vi mislili, če bi si nekaj poškodovali in bi vas pregledal kardiolog ali pa dermatolog? To seveda ne gre," pravi.

Na očitke, da imajo zdravniki še vedno čas za delo v svojih zasebnih ambulantah, pa odločno odgovarja, da nihče na njihovem oddelku nima svoje zasebne ambulante, niti nima časa za to - še preveč oddelanih ur ne morejo porabiti, poudarja.

Le vrh ledene gore
Tudi strokovni direktor UKC-ja Sergej Hojker je na tiskovni konferenci povedal, da gre pri težavah na urgenci le za vrh ledene gore, saj je urgenca del UKC-ja, kjer se težave najhitreje odrazijo in so najbolj na očeh.

Pogoji za delo na urgenci so po njegovih besedah katastrofalni. Načrti za novo urgenco so narejeni že nekaj časa, vendar pa ni denarja za izgradnjo. Prav tako imajo velike birokratske težave, saj potrebnih novih ljudi ne morejo zaposlovati brez kadrovskega načrta, ki ga mora potrditi ministrstvo.

"Birokratski odnos do zdravstva je nevzdržen in ga občutimo na vseh oddelkih, ne samo na urgenci. Če se bodo stvari tako razvijale, to ne bo zadnja tiskovna konferenca, na kateri bomo govorili o težavah v UKC-ju," je opozoril Hojker. Kadrovsko podhranjenost na urgenci pa nameravajo prihodnji teden rešiti, tako da bodo podpisali podjemno pogodbo z dvema specialistoma.

Urgenca je postala premajhna
Strokovni direktor kirurške klinike UKC-ja Matjaž Veselko je razložil, da je bila urgenca zgrajena v sedemdesetih letih in je po 40 letih premajhna za toliko bolnikov, saj njihovo število narašča od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zdaj jih morajo na dan oskrbeti tudi 300.

"Zato se je začel projekt izgradnje nove urgence. Če bi bila zgrajena, ne bi bilo teh težav," je povedal in dodal, da se bo zaradi začetka motoristične sezone in spravila lesa po žledu število poškodb še povečalo.

Podobnega mnenja je bil predstojnik travmatologije kirurške klinike UKC-ja Matej Cimerman. "Ljubljana ultra nujno potrebuje novo urgenco," je dejal Cimerman. Pritisk na urgenco je še večji zaradi specifičnih razmer v Sloveniji, saj je v uporabi avstrijski model urgentne medicine, ki izvira iz časov avstro-ogrske monarhije, in po njem urgenca tako oskrbuje vse - od odrgnin in prask do ponesrečenih motoristov, ki jih rešuje tudi po pet kirurgov hkrati.

Na urgenci so uvedli tudi triažo in čakalne vrste so odvisne od nevarnosti poškodbe. Tako so bolniki, ki jih je treba oživljati, seveda na vrsti brez čakanja, tisti, ki imajo zaradi poškodb glave zmanjšano zavest, čakajo največ 10 minut, ponesrečenci z izpahnjeno ramo ali zlomljeno stegnenico do ene ure, medtem ko naj bi zvine in zlome oskrbeli v največ dveh urah.

Prve so na udaru medicinske sestre
Pri tej kategoriji poškodovancev nastajajo zamude, tudi pri desetih na dan. "Pacienti izgubljajo potrpljenje, zato prihaja do konfliktov," je opozoril Veselko. Pri tem so najbolj na udaru medicinske sestre, s katerimi imajo bolniki prve stike.

Medicinske sestre so bile tiste, ki so se odločile za apel zaradi skrbi za bolnike, je povedala glavna sestra urgence Stanka Košir. Povedal je, da so čakalnice včasih tako polne, da zmanjkuje vozičkov, pacienti pa se nimajo kam usesti. Nezadovoljstvo pa najprej pokažejo do sester, ker se z njimi najprej srečajo. "Ker želimo pomagati, hočemo boljše zadeve," je dodala.

Poziv varuhinje človekovih pravic
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je pozvala vodstvo UKC-ja in ministrstvo za zdravje, naj skupaj poiščeta pravne podlage za dodatno zaposlitev nujno potrebnega osebja in zagotovita ustrezna sredstva za normalno delo zaposlenih.

"Človeškega zdravja ni mogoče obravnavati zgolj v luči zakonskih in drugih 'varčevalnih' ukrepov, temveč je treba storiti vse, da se zavarujejo življenja in zdravje pacientov, pa tudi njihovo dostojanstvo, ki je v sedanjih razmerah prizadeto. Prepričani smo, da je ta cilj mogoče doseči z ustreznim sodelovanjem vseh pristojnih na področju zdravstva," so zapisali v uradu varuha človekovih pravic.

Ministrico za zdravje Alenko Trop Skaza in v. d. generalnega direktorja UKC-ja Simona Vrhunca pa pozivajo, naj ukrepata brez odlašanja in v osmih dneh poročata o svojih dejavnostih za sanacijo razmer.