Na slovenski obali v zadnjih letih po podatkih piranske morske biološke postaje najdemo zlasti tri vrste meduz oz. klobučnjakov - morski klobuk, uhati klobučnjak in mesečinko.

Prvi dve vrsti za človeka nista nevarni, stik z lovkami mesečinke pa povzroči proženje ožigalk, ki so razvrščene vzdolž njenih lovk, in vbrizg strupa v kožo žrtve.

Strup povzroči lokalne učinke, to so pekoča bolečina, rdečina in oteklina, včasih tudi spremembe v obliki drobnih kožnih mehurčkov, je pojasnil Damjan Grenc iz centra za zastrupitve v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Predvsem otroci lahko ob ožigu postanejo bolj zaspani, vrtoglavi ali tudi bruhajo. Čeprav so ožigi lahko zelo boleči, pa niso smrtno nevarni. Ob morebitni hudi reakciji lahko pustijo posledice v obliki hiperpigmentacije kože na mestu ožiga.

O zdravljenju meduzinega ožiga med zdravniki ni enotnega mnenja. V okviru prve pomoči je treba previdno odstraniti ostanke lovk, pri čemer moramo biti pozorni, da lovko čim manj stiskamo, svaljkamo ali na druge načine mehanično dražimo, saj to povzroči proženje drugih, morebiti še nesproženih ožigalk.

Medtem ko nekateri prisegajo na izpiranje prizadetega mesta s kisom ali alkoholom, Grenc to odsvetuje, saj ti postopki prav tako lahko sprožijo ožigalke v ostankih lovk. Zato priporoča hlajenje prizadetega mesta z ledenimi oblogami in lokalni ali sistemski analgetik.

Žrtve ožiga se razmeroma pogosto zatečejo po zdravniško pomoč v obmorske ambulante, medtem ko jih v UKC-ju Ljubljana še niso zdravili.