Vlada in sindikat zdravnikov sta pred meseci dosegla soglasje glede plačil zdravniških dežurstev, zaradi katerih so septembra zdravniki zavračali dežuranje. Zdravniki so še naprej plačani tako kot prej, če je njihova obremenitev med opravljanjem dežurstva nad 60 odstotki v primerjavi z rednim delom. Če pa je obremenitev manjša, bo tudi plačilo nižje, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen.

Ponekod so namreč nižji zneski izplačil povzročili razburjenje, zdravniki pa opozarjajo še, da niso dobili v podpis aneksov k pogodbi o zaposlitvi, s katerimi bi se določil drugačen način dela. Eržen odgovarja, da tak aneks po pojasnilih ministrstva za javno upravo ni potreben. "Seveda pa lahko v dodatku k pogodbi opredelijo, da dela delavec tudi dežurno službo in da je v tem primeru pač takšno plačilo. Ni pa potrebe za aneks k pogodbi," je zatrdil.

Fides bo preveril razmere na terenu
V zdravniškem sindikatu Fides pa niso istega mnenja, saj pravijo, da del prve točke sporazuma, podpisanega 8. septembra lani, določa, da je zdravnik lahko razporejen na delovno mesto, plačano po t. i. dežurnem mestu, le z njegovim pisnim soglasjem. V vseh zdravstvenih ustanovah, predvsem v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in Splošni bolnišnici Brežice, kjer so zdravnikom februarja izplačali nižje zneske, so tako po njihovih besedah kršili ta dogovor.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je povedal, da mu je minister za zdravje Dorjan Marušič zagotovil, da dosledno spoštuje sporazum in ne izvaja pritiskov na direktorje. "Torej tisti direktorji, ki pravijo, da so zdravnike razporedili na dežurna delovna mesta zaradi ministrovega pritiska, ne govorijo resnice." Napovedal je, da bo sindikat preveril razmere na licu mesta. "Zahtevali bomo, da tisti, ki niso podpisali soglasja, dobijo ustrezno plačilo, in da se služba primerno organizira," je zatrdil sindikalni zaupnik Fidesa v UKC Maribor Boris Rižnar.

"Prihranili bomo 12 milijonov evrov"
Medtem pa na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da se pomembno zmanjšujejo stroški za izvajanje neprekinjene nujne medicinske pomoči, v nadaljevanju pa naj bi bila prihranjena sredstva med drugim namenjena za skrajševanje čakalnih dob.

"Na eni strani smo dosegli, da so obremenitve enakomernejše, na drugi strani pa prihranek, za katerega si bomo prizadevali, da ostane za obravnavo bolnikov," je povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Eržen. Prepričan je tudi, da bodo dosegli prihranek 12 milijonov evrov, ki je bil napovedan ob spremembi zakona, ki nato zaradi nasprotovanja zdravnikov ni bila v celoti potrjena.