V Sloveniji klopi poleg borelioze prenašajo tudi klopni meningoencefalitis in humano granulocitno anaplazmozo. Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je navedla, da so največje število prijavljenih primerov obolelih za klopnim meningoencefalitisom našteli leta 2013, ko je bilo takih primerov več kot 300, v zadnjih dveh letih pa se število po vmesnem padcu spet povečuje. Lani so tako ugotovili 104 primere obolenj. Tudi pri stopnji obolevnosti se kaže trend naraščanja.

Podobne številke so tudi pri lymski boreliozi. Leta 2013 so našteli malo manj kot 7.000 prijavljenih primerov, leta 2017 pa 4.500.

Moški so za približno 20 odstotkov pogosteje oboleli za klopnim meningoencefalitisom kot ženske, pri boreliozi pa pogosteje zbolevajo ženske. Pri klopnem meningoencefalitisu so pri obolevanju v ospredju koroška, gorenjska in ljubljanska regija, pri boreliozi pa so ugotovili tudi več primerov v primorski, prekmurski ter novomeški regiji, kjer primerov meningoencefalitisa skoraj ni.

Več kot polovica klopov nosi boreliozo
Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je med drugim poudaril, da je pri nas več kot 50 odstotkov klopov nosilcev borelioze. Delež nosilcev virusa klopnega meningoencefalitisa je manj kot en odstotek, delež povzročitelja anaplazmoze pa je razmeroma majhen.

Po Strletovih besedah so pri vseh treh boleznih brezsimptomatske okužbe zelo pogoste. Pri klopnem meningoencefalitisu je takšnih kar 75 do 98 odstotkov okužb, pri boreliozi vsaj 50 odstotkov, pri anaplazmozi pa je trikrat več okužb brez simptomov kot simptomatičnih.

Pomembna vloga diagnostike
Pri dokazovanju okužb posameznih bolezni ima po besedah Tatjane Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pomembno vlogo laboratorijska diagnostika. Podatki iz kliničnih in mikrobioloških laboratorijev namreč zdravnikom pomagajo pri obravnavi bolnikov in nadaljnjem zdravljenju.

"Samo na podlagi kliničnih podatkov iz kliničnega laboratorija je zelo težko potrditi, da gre za nekega povzročitelja bolezni, ki jih prenašajo klopi, in je to treba potrditi tudi v naših laboratorijih," je pojasnila Avšič Župančeva. Pri tem je pomembno, da vzorec vzamejo pravočasno in na pravem mestu.

Brezplačno cepljenje?
NIJZ je bil sicer tudi predlagatelj brezplačnega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu za triletne otroke in za stare med 45 in 50 let. Glede tega je Jordan Markočičeva pojasnila, da o financiranju cepljenja ne more nič povedati, saj je to stvar odločevalcev. Poleg tega tudi ni mogla zatrditi, ali bo predlog prišel v nacionalni cepilni program v letu 2018 ali ne.