Vodja epidemiologije in registra raka na onkološkem inštitutu (OI), ki praznuje 75 let, Maja Primic Žakelj, je pojasnila, da Slovenija na podlagi raziskave Eurocare pri preživetju raka malenkost zaostaja za povprečjem, vzroki za razlike pa so zelo večplastni.

Strokovni direktor onkološkega inštituta Janez Žgajnar je ob tem pojasnil, da je šlo za raziskavo preživetja bolnikov, pri katerih je bila bolezen odkrita med letoma 2000 in 2007, tako da danes primerjave teh podatkov najbrž ne držijo več.

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu (OI) ugotavljajo, da je letos za rakom na novo zbolelo več kot 14.000 bolnikov. Primic Žakljeva je ob tem pojasnila, da bo rakavih obolenj v prihodnjih letih še več, saj se prebivalstvo stara in imajo danes ljudje priložnost doživeti to bolezen.

Rak je namreč predvsem bolezen starejših, pred 30 leti pa so ljudje bistveno prej umirali in je bila pojavnost te bolezni bistveno nižja. Po njenih besedah se daljša tudi preživetje otrok, ki zbolijo za rakom.

Najpogostejši je kožni rak
V Sloveniji so najpogostejše oblike kožni rak, rak debelega črevesja in danke, prostate, dojke in pljuč. Pri moških je opaziti zlasti porast raka prostate, vendar Primic Žakljeva opozarja, da je to posledica nekritične rabe testov, s katerimi se odkrivajo tovrstna obolenja.

Pri večini namreč rak prostate ne bi nikoli napredoval do te mere, da bi zaradi njega umrli. Tako je po njenem mnenju treba omejiti teste na tiste, ki imajo težave, ne pa na vse moške po 50. letu starosti.

Primic Žakljeva je še poudarila, da številni bolniki še vedno prepozno pridejo do diagnoze, zaradi česar je možnost preživetja bistveno slabša.

Pri tem je izpostavila raka na debelem črevesju in danki, pri katerem so pogosti nespecifični znaki bolezni. Opozorila je tudi na preobremenjenost zdravnikov na primarni ravni in na stigmo, ki se še vedno drži te bolezni in zaradi katere bolniki prepozno obiščejo zdravnika.

Pojavnost raka na debelem črevesju in danki se bo po njenih besedah v prihodnjih petih letih strmo povečala ravno zaradi presejalnega programa Svit, saj bodo na ta račun odkrili več primerov bolezni.

Število ambulantnih pregledov se povečuje
Po besedah strokovnega direktorja OI Žgajnarja se je v zadnjih petih letih število ambulantnih pregledov na inštitutu povečalo za 14 odstotkov, število operiranih bolnikov pa za 11 odstotkov.

Največji porast dela so imeli na področju internistične onkologije, kjer se je v zadnjih petih letih število ambulantnih pregledov povečalo za 38 odstotkov, število pripravkov sistemske terapije pa za 25 odstotkov. V tem času so na inštitutu obsevali tudi 20 odstotkov več bolnikov.