Borut Pahor in Dorjan Marušič sta s srečanja s predstavniki zdravnikov prišla bolj optimistična. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Borut Pahor in Dorjan Marušič sta s srečanja s predstavniki zdravnikov prišla bolj optimistična. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Zdravnica
Bodo 1. spetembra delali nadure ali ne? Foto: MMC RTV SLO
Zdravniki in vlada brez dogovora
Kenda: Hipokratova prisega ni bila dana kar tako
Marušič: Problem zavrl zdravstveno reformo
Pahor: Cilj je korist bolnikov
Kuštrin: Postavili diagnozo in iskali najustreznejši način zdravljenja

Po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja so se na srečanju vendarle nakazale možnosti za rešitev glede napovedi zdravnikov, da od 1. septembra ne bodo več delali prek polnega delovnega časa. Za kakšne rešitve naj bi šlo, ni želel razkriti, zatrdil je le, da umika novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bo.

Vabljeni tudi k ogledu ob strani priloženega videa, v katerem je MMC ujel prvi odziv zdravnika Rajka Kende na pogajanja.


Kuštrina novela ne skrbi več tako kot v torek

In če je predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin še v torek zatrjeval, da je za zdravnike sprejemljiva zgolj ena rešitev - to je umik omenjene novele -, po srečanju s predstavniki države pri tem ni več vztrajal. Poudaril je namreč, da je to le ena izmed rešitev, in izrazil zadovoljstvo, da se vlada zaveda, da je rešitev nastalega položaja mogoča zgolj s sodelovanjem. Na vprašanje, ali je bilo zdravnikom že kar koli ponujenega, je odgovoril, da ne: "Šlo je le za pogovor o problemu. Preiskovali smo bolnika, postavili diagnozo in iskali najustreznejši način zdravljenja."

Pahor: Temelj iskanja rešitve korist bolnikov
Temelj iskanja rešitve spora med vlado in zdravniki bo po besedah premierja Pahorja korist bolnikov in skupno dobro za vse ljudi. Prav tako so se na pogajanjih dogovorili, da morajo biti rešitve spora take, da bodo zagotavljale dostopnost in kakovost storitev za vse. Tako predstavniki vlade kot zdravniki pred nastopom svojega dela prisežemo, da bomo delovali v dobro državljanov, in vsi smo svoje prisege dolžni uveljavljati, je opozoril. V ta kontekst po njegovih besedah sodi tudi izhod iz krize. "Ni nobenega dvoma, da se lahko izkopljemo iz nje, vendar se ne moremo, če ne bomo omejili javne porabe," je opozoril navzoče (in zdravnike).

Ob tem je ministrski predsednik napovedal še, da bodo rešitve naprej iskali v ponedeljek. Dejal je, da upa, da bodo na tem srečanju rešili še kakšno vprašanje, ki se tiče slovenskega zdravstva, ne zgolj dotičnega. Tudi sicer je treba vprašanje nadur in dežurstev po njegovem mnenju reševati sistemsko z zdravstveno reformo in ne zgolj "instantno". Ob tem je prepričan, da se ne sme z zdravstveno reformo zavlačevati niti trenutek več.

Marušič: Slovenski zdravstveni sistem zelo šibak
S tem se strinja minister za zdravje Dorjan Marušič. Tudi on si namreč želi, da bi se ta trenutek izkoristilo za pomemben korak v pravo smer, da se ne bi reševale zgolj drobne težave, temveč tudi druge, povezane z reformo (zakonom o zdravstveni dejavnosti in zakonom o zdravstvenem zavarovanju).

"Sem večji optimist, kot sem bil," je še dejal in dodal, da se zaveda, da je slovenski zdravstveni sistem zelo šibak, zato je njegov osebni motiv, da ga do leta 2014 reorganizirajo in da bo postal zgled celotni Evropski uniji.

Kaj bo morebitna reorganizacija dela v zdravstvenih zavodih konkretno pomenila, je v MMC-jevi spletni klepetalnici spregovorila tudi Brigita Drnovšek - Olup, strokovna direktorica UKC Ljubljana!


"Za drobiž destabilizacija sistema"
A če premierju in ministru za zdravje ne bo uspelo najti rešitve za končanje spora z zdravniki, lahko septembra pričakujemo resne zaplete v zdravstvu.

V zdravniškem sindikatu Fides namreč že dalj časa opozarjajo, da je vlada zaradi denarja, ki je za zdravstveni sistem drobiž, pripravljena destabilizirati zdravstveni sistem. Z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju naj bi

namreč prihranili 12 milijonov, in sicer tako, da bi zdravnikom znižali plačilo za dežurstva.

Večina zdravnikov umaknila soglasja
Zdravniki zato že ves mesec množično umikajo soglasja za delo prek rednega delovnega časa. Do 1. avgusta je po podatkih ministrstva v slovenskih bolnišnicah z izjemo Splošne bolnišnice Jesenice ter Univerzitetnih kliničnih centrov Maribor in Ljubljana delalo 3.049 zdravnikov. Redno zaposlenih zdravnikov, ki opravljajo dežurstvo, je bilo 1.683, med njimi jih je 1.387 preklicalo soglasje za delo prek polnega delovnega časa.

Po besedah ministra Marušiča v bolnišnicah in zdravstvenih domovih zagotavljajo, da bo za akutno zdravljenje tudi po umiku soglasij poskrbljeno. Lahko pa bi težave pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva nastale v manjših zdravstvenih domovih, na primer v Črnomlju, Ribnici, Idriji, Kopru, Litiji in Logatcu. Vendar pa je minister prepričan, da zdravniki tudi po 1. septembru ne bodo zatajili svoje etične narave.

"Prihajalo bo do prenaročanja bolnikov"
Strokovna direktorica UKC-ja Ljubljana Brigita Drnovšek Olup je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da je do danes v UKC-ju soglasje preklicalo 650 zdravnikov, ki dežurajo. Drnovšek Olupova upa, da bo sledila rešitev med zdravniki in vlado.

Zagotovila je, da so pripravljeni bolnikom nuditi 24-urno zdravstveno varstvo, a je obenem opozorila, da bo, če bo preklic soglasij trajal dalj časa, to vplivalo na redno delo zdravnikov, zaradi česar bo prihajalo do prenaročanja bolnikov. Dalj časa bo trajal preklic soglasij, toliko večje težave bodo nastale, je zatrdila. Napovedala je še, da se bodo, če ne bo rešitve, v ponedeljek sešli strokovni direktorji zdravstvenih zavodov, ki bodo nato o nastalih razmerah obvestili bolnike.

Zdravniki in vlada brez dogovora
Kenda: Hipokratova prisega ni bila dana kar tako
Marušič: Problem zavrl zdravstveno reformo
Pahor: Cilj je korist bolnikov
Kuštrin: Postavili diagnozo in iskali najustreznejši način zdravljenja