Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 20 glasov
Ocenite to novico!
Firefoxov predhodnik, prva "uradna" različica pod imenom Mozilla Suite praznuje deseto obletnico nastanka. Njen potomec, Firefox, je danes najbolj uporabljan brskalnik med Slovenci.
V prvi polovici 90. let je le redko kdo zašel na splet. S početjem, ki so mu v neposrednem prevodu iz angleščine dejali "deskanje" po internetu, sta se takrat denimo ukvarjala le okoli dva odstotka vseh Evropejcev. Veliko večino teh je na spletu spremljal takratni brskalnik Netscape Navigator.
Navigator je kmalu dobil močno konkurenco - Microsoftov Internet Explorer je proti koncu 90. let in z začetkom novega tisočletja skoraj popolnoma prevzel trg brskalnikov. V tistem času so v Netscapu z ustanovitvijo hčerinske Mozilla Organization začeli stranski, odprtokodni projekt, ki je spremenil tok zgodovine in Explorerju pozneje zavdal hud udarec.
Leta 1998 je Netscape javnosti odprl kodo priljubljenega programskega paketa Netscape Communicator. Na tej podlagi je skupina programerjev začela delati na zastonjskem paketu spletnih orodij Mozilla Suite. Po številnih zapletih jim je 5. junija 2002 uspelo na svetlo dati prvo uradno, zastonjsko, odprtokodno in poenostavljeno različico 1.0. Paketu daljša življenjska doba ni bila usojena, saj je Netscape ob številnih lastnih težavah Mozillo skoraj popolnoma prenehal podpirati.
Kot zadnje "darilo" je krovno podjetje, ameriški ponudnik dostopa do spleta AOL, Mozilli podaril 2 milijona dolarjev, avtorske pravice in strojno opremo. Mozilla je tako leta 2003 zaživela kot samostojna in neprofitna fundacija, katere namen je širiti načelo svobodnega in odprtega medmrežja, kot piše v njenem manifestu.
Ker so v Mozilli ocenili, da je programski paket preobsežen in za večino uporabnikov ponuja odvečne storitve, so se osredinili le na razvoj brskalnika. Leta 2004 se je tako rodil Firefox, ognjena lisica, le leto pozneje pa so v skupnosti oznanili, da bo paket Mozilla Suite ostal brez nadaljnje podpore.
Sedem let zatem je Firefox med Slovenci, sodeč po raziskavi StatCounter, trdno na prvem mestu, Mozilla pa skupaj s svojimi podružnicami po vsem svetu (tudi v Sloveniji) širi in spodbuja uporabo odprtokodne programske opreme. "Mozilla je globalna skupnost ljudi, ki verjamemo v moč tehnologije pri bogatenju človeških življenj," opišejo sami sebe.
Firefoxu, ki v Sloveniji trenutno zaseda 43-odstotni tržni delež, že dalj časa polagoma jemlje uporabnike Googlov brskalnik Chrome. Ne le Firefoxu - Chrome je s 27 odstotki prejšnji mesec prvič prehitel Internet Explorer (25 %). Krepko nižje pred vodilno trojico se bije boj med Applovim Safarijem in Opero. Tudi Safari je dosegel svoj mini dolgoročni uspeh, saj je s tremi odstotki po dolgih letih prehitel Opero, ki se ponaša z odstotkom manj.
Globalno: Chrome prevzel prestol
Podatki StatCounterja kažejo, da je Explorer v zadnjih štirih letih doživel izjemen padec. V začetku leta 2009 je še zavzemal kar 70 odstotkov tržnega deleža, letos pa je pristal pri dobrih tridesetih. Chrome pa je pravo nasprotje - v istem obdobju se je s konstantno rastjo znašel na prvem mestu, saj trenutno zavzema skoraj točno tretjino. Firefox se je z rahlim padcem ustavil pri četrtini vseh uporabnikov.
Vsem skupaj pa je trn v peti želja Facebooka, da bi razvil svoj brskalnik.
Kakršen koli browser brez MRU tab switchinga je zame dandanes totalno neuporaben, pa je lahko hitrejši kolikor mu paše. Trenutno imam odprtih 87 tabov. A naj scrollam čez vse, če hočem enega, ki sem ga nazadnje bral pred nekaj trenutki in bi ga rad zdaj spet pa je nekje v sredini vrste? Hebeš bookmarke.
Kaj zavraga je narobe z daleč najbolj uporabno novo browser funkcionalostjo v zadnjem obdobju, da je chrome dev-i ne implementirajo?
RAM je ratal cheap BTW.
Vsa lepota FF je neskončna možnost nastavitev, ki jih uporabniki sami delamo preko dodatkov.
# 05.06.2012 ob 13:14
A se samo meni zdi, ali so noveji FF počasnejši in okornejši?
Nič se ti ne zdi, taka vprašanja se pojavljajo pri večih uporabnikih Firefoxa. Problemi s pretirano porabo sistemskih sredstev (posebej pomnilnika) pestijo že kar nekaj zadnjih verzij tega brskalnika, vendar jih Mozilla še ni uspela rešiti.
Priporočajo sicer razne popravke registerskih vnosov v konfiguracijski datoteki, ampak neka učinkovita rešitev pa to ponavadi ni...
Ali bo torta?
Večinoma pa uporabljam prva dva. Zadnja različica IE je kar precej spodobna(starejše verzije od 8 itak niso uporabne za moderen čas) in praktično na prvi pogled niti ne vem, katerega imam odprtega.
Zame osebno je Lisička tisto kar si želim. Open source, brezplačno, možnost dodatnih nastavitev, veliko dodatkov, stabilnost, nenehen razvoj, varnost in predvsem zasebnost. Chrome ima nekaj odprtih vprašanj glede zasebnosti, plus tega google je pod vedno večjim pritiskom cenzure. Tu je še bistveno višja poraba "spomina" napram ostalim brskalnikom, tako da zdaleč od tega, da je chrome oh in sploh ;)
Za nostalgike... :)
google je še hujši kot gestapo...
Razlike v "hitrosti" so zanemarljive. vsaj za moje pojme, ker tisto četrtinko sekunde življenja res ne pogrešam.
Sicer uporabnik FFja ampak, če ne bi bilo Explorerja... tudi ostalih ne bi blo.
Starega 3.6 sem lahko obremenil, naložil 20 tabs na hitro itd... tile ta novi (trenutno 12) pa ... odprem, maložim 2 taba in mi za 10 sekund frizne in lahko v luft gledam... pa da ne omenjam, da včasih v TaskManager ne gre "nasilno" zapret plugin-containerja. V glavnem, se poskušam distancirati od reka "nekoč je bilo bolje", ampak pri FF mi vedno znova pride na pamet.