Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 22 glasov Ocenite to novico!
Raziskovanje
Univerza v Ljubljani

Dodaj v

Foto: 10 najodmevnejših raziskovalnih dosežkov ljubljanske univerze

Teden Univerze v Ljubljani
9. december 2017 ob 15:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ljubljanska univerza je ob začetku tedna univerze predstavila 10 najboljših raziskovalnih dosežkov univerze v tem letu.

Univerza v Ljubljani vsako leto tradicionalni teden univerze odpre s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.

Brez raziskovalnih dosežkov, ki so rezultat novo ustvarjenega znanja, bi bila namreč univerza po mnenju rektorja univerze Igorja Papiča navadna šola, zato si z različnimi mehanizmi prizadevajo spodbuditi še več raziskovanja in doseči še bolj kakovostne rezultate, je poudaril rektor.

Izbora za leti
2015, 2016


Slavnostni govornik dogodka, redni profesor in prodekan na Veterinarski fakulteti v Ljubljani Gregor Majdič je poudaril, da je znanost gonilo napredka in ravno znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nam je v preteklih stoletjih omogočilo, da danes živimo v ugodju.

Kritičen je bil do sodobne družbe, ki da vedno bolj dvomi o znanosti, medtem ko se politika do znanstvenikov obnaša vedno bolj mačehovsko. V Sloveniji se po njegovem mnenju premalo zavedamo pomena znanosti, kar se kaže tudi na področju financiranja. Kljub temu pa slovenski znanstveniki z odkrivanjem novega pomembno prispevajo k napredku družbe, je dejal Majdič.

Ljubljanska univerza, ki povezuje 23 fakultet in tri umetniške akademije, letos praznuje 98. obletnico ustanovitve. Je največja in najstarejša ter po mednarodno uveljavljenih lestvicah kakovosti tudi najvišje uvrščena slovenska univerza, saj sodi med 500 najboljših univerz sveta. Njen letni proračun znaša okoli tristo milijonov evrov, na njej pa študira okoli 40.000 študentov, piše STA.

Kako so izbirali
Deset del, ki so predstavljena v nadaljevanju, je izmed 39 predlogov članic Univerze v Ljubljani izbrala delovna skupina. Delovno skupino sestavljajo: Maja Bučar, Damjana Rozman, Marko Munih in Matjaž Krajnc. Pri izboru je komisija upoštevala predvsem znanstveno odličnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno, pri čemer je stremela k upoštevanju velikih razlik med vedami. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, koristnost uporabe in interdisciplinarnost. Komisija je vse predloge obravnavala enako, ne glede na to, kateri vedi pripadajo, in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne, je v pojasnilu zapisal Krajnc.

Video: Posnetek predstavitve dosežkov

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
menitosi
# 09.12.2017 ob 17:20
Bravo. Več denarja za znanost in več povezovanja med podjetji in raziskovalci pa bomo nova Švica.
Hijena
# 09.12.2017 ob 16:51
Eden izmed najodmevnejših dosežkov UL je dodatek na pripravljenost
RibičIČ
# 09.12.2017 ob 18:06
Koliko izmed teh dosežkov je iz družboslovnih faksov?

Pričakovali pa bi npr. kaj? Odkritje revolucionarne novosti v nemški slovnici na oddelku za germanistiko? Odkritje povsem nove interpretacije Kantove misli na oddelku za filozofijo? Tole je precej trapasto vprašanje, ki razkriva predvsem nerazumevanje razlike v metodah in predmetu preučevanja...
RibičIČ
# 09.12.2017 ob 18:50
@ Slo_v_k

Veliko družboslovenih faksov proizvaja bullshit in ne resnih raziskav, ki bi jih lahko. To je res. Ekonomija recimo je družboslovna veda, pa se v njej da zelo veliko raziskovati. Koliko ljubljanska EF k čemerkoli prispeva, je pa seveda legitimno vprašanje. Vendar obstajajo tudi vede, v katerih ne moreš pričakovati odmevnih raziskovalnih dosežkov (namenoma sem izpostavil jezikoslovje), ker njihova metoda dela pač ni empirična ali deduktivna. Toda trditi, da je jezikoslovje enostavno ali nepotrebno, je seveda neumnost.
Primorc
# 09.12.2017 ob 17:21
Koliko izmed teh dosežkov je iz družboslovnih faksov?
DrKult
# 09.12.2017 ob 19:20
Slo_v_k Družboslovje kot tako je povečini popolnoma neprimerljivo z naravoslovjem. Za to, da se smatra nekaj kot večji prispevek k družboslovju, mora avtor razviti celostno teorijo. Če malo poenostavim, nek biolog lahko odkrije nek drobec v celici in je to osnova za tehnološki breakthrough. V družboslovju pa recimo mikrosociološka dognanja niso kaj pretirano važna, važne so celostne teorije. Na vsem Svetu mi v obdobju zadnjih 20 let kot družboslovca, ki sta res nekaj velikega dosegla, padeta na pamet samo Anthony Giddens in Noam Chomsky. Zraven bi lahko prištel še Jürgena Habermasa, ampak njegove teorije verjetno ne bodo nikoli več imele nekega vpliva, ker so neomarksistične. Skratka konkretni doprinosi v družboslovju so redki, kar pa še ne pomeni, da družboslovja ne rabimo. Imaš pa prav, da FDV (na katerem sem mimogrede končal dodiplomca) ni ravno brilijant v svetovnem merilu.
KapoReđime
# 09.12.2017 ob 16:59
Izumli so dodatke na pripravljenost-Naravnost briljantno :P
TheCat
# 09.12.2017 ob 20:34
Damjana Rozman v komisiji in med nagrajenci (št. 9)? Ista oseba?
Slo_v_k
# 09.12.2017 ob 18:29
@Ribicic
dober point, vendar, si se vprasal zakaj potem imajo v tej "znanosti" kjer je po tvoje prakticno nemogoce biti znanstven, sploh doktorske znanstvene nazive? Tema doktorske desertacije npr. "Odkritje povsem nove interpretacije Kantove misli" in podobno :)

Po tej logiki, si druzbene znanosti sploh ne zasluzijo ime znanost, ker ni v njih nobene znanosti... kar je bullshit. Tudi tukaj se da marsikaj odkriti, ce ne se ji nebi reklo znanost. Problem je v nasih druzbenih fakultetah, ki so bolj leglo sanjacev in politikov.

Lahko pa vseeno imas prav. Ce je to res, potem so druzbene znanosti veliko manj vredne za clovestvo kot ostale.
Jackson
# 09.12.2017 ob 17:24
Dodatki na pripravljenost so še relativno majhni znanstveni dosežki teh ustanov v primerjavi z njihovimi inovativnimi načini kako se izogniti zakonom in napolniti zasebne žepe. Po tem sežejo v sam svetovni raziskovalni vrh.
Radenm
# 10.12.2017 ob 01:29
Pa naj še kdo reče da Slovenci ne znamo. Tu naj se gradi prihodnost, ne pa na zborovanjih.
aktivist
# 09.12.2017 ob 18:51
Kje ste kritizerji slovenskega solstva?
janezi
# 11.12.2017 ob 16:31
koliko keša so pridobili ??
slovenski-zet
# 10.12.2017 ob 11:19
Člani izborne komisije sami sebi oz. najbližjim sodelavcem iz lastnih raziskovalnih skupin podeljujejo nagrade. Kako zelo slovensko.
tocco
# 09.12.2017 ob 20:45
Družboslovci = checkpoint charlie v primerjavi z naravoslovci. Ker proučujejo družbo in družba preučuje njih.
Kazalo