Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Projekt bo ugasnil čez dve leti
  • Za Cassinijem na obzorju ni novih odprav do Saturna
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 62 glasov Ocenite to novico!
Diona, Saturn, Cassini
Saturn, njegovi prstani in Diona, vse na enem posnetku. Boljših zelo dolgo ne bo, saj za zdaj Cassinijev naslednik ni v načrtu nobenega naroda. Fotografija je nastala 17. avgusta z razdalje 73.000 kilometrov. Ločljivost znaša štiri kilometre na piko. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Diona, Saturn, Cassini
Prejšnji posnetek je svež in črno-bel. Za boljšo predstavo, kakšne barve bi ujelo človeško oko, pa služi tale podoba Dione in Saturna, nastala že leta 2005. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Saturn
Ponazoritev obsega Saturnovega sistema. Foto: NASA/JPL
Saturn, Diona, Cassini
Dioni dela družbo še Mimas (396 kilometrov premera). Matični Saturn je neprimerljivo večji, njegov premer znaša 120.700 kilometrov. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Diona
Raznovrstni geološki pojavi na površju Dione. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Dodaj v

Foto: Mala Diona pred ogromnim Saturnom

Več kot desetletje Cassinija
23. avgust 2015 ob 14:01,
zadnji poseg: 23. avgust 2015 ob 20:50
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sonda Cassini je v fazi poslednjih obletov Saturnovih lun še zadnjič obiskala Diono. Nasa je izdala poslovilne posnetke tega naravnega satelita, ki je sestavljen večinoma iz ledu.

Evropsko-ameriški projekt Cassini-Huygens je Saturn in njegovih 62 (do zdaj) znanih lun izdatno predstavil. Za to je bilo na voljo veliko časa; Cassini je opravil kar 11 let potikanja okoli plinskega velikana (pri čemer je nove lune odkril že leta 2004), medtem ko je Esin Huygens januarja praznoval 10. obletnico prvega pristanka na trdnih tleh (Titana) v zunanjem Osončju.

Potrebnega je bilo tudi veliko dela: Cassini po različnih tirnicah brzi skozi prostranstvo okoli plinskega velikana in premerja velike razdalje v lovu na množico lun. Najbližja je od Saturna oddaljena 117.000 kilometrov, najbolj oddaljena pa več kot 24 milijonov kilometrov. To pomeni, da je razdalja med tirnicami posameznih tamkajšnjih lun pogosto celo večja od razdalje med Zemljo in Mesecem (v povprečju 384.400 kilometrov).

Zadnji obleti velikih lun

Zdaj je misija vstopila v zadnjo fazo. Nasini inženirji Cassini pošiljajo še na zadnje obiske posameznih lun. V soboto je na vrsto prišla četrta največja, Diona, ki je obenem 15. največja v Sončnem sistemu in tudi masivnejša od vseh lun, ki so od nje manjše, skupaj. Cassini se ji je na 474 kilometrov približal v ponedeljek, so sporočili z Nase. To je bil peti in zadnji oblet, ne pa tudi najbližji. Decembra 2011 je namreč oddaljenost znašala le 100 kilometrov. Kljub temu je Cassini posnel zadnje, poslovilne najkakovostnejše fotografije tega ledenega in razrvanega telesa.

"Gledajoč izvrstne fotografije Dioninega površja in krajca me prevzame ganjenost, in verjamem, da tudi slehernika. Zavedam se, da dolgo dolgo s tega oddaljenega sveta ne bomo videli ničesar več," je izjavila Carolyn Porco, vodja Cassinijevega oddelka za fotografijo Ciclops. "Cassini je, zanesljiv do zadnjega, spet poskrbel za nabirko dragocenosti. Z njim imamo veliko sreče," je dodala.

A poglavitna naloga tokrat ni bila fotografija, temveč merjenje Dionine gravitacije, kar je postopek zapletlo. "Imeli smo dovolj časa le za nekaj hitrih posnetkov. Vseeno smo dobili dober, visokoločljivosten pregled nad površjem," pa je povedal Tilmann Denk, sodelujoči znanstvenik z univerze Freie (Berlin). Pomagal je Saturn. Natančneje, sončna svetloba, odbita z matičnega planeta, ki je dodatno osvetlila detajle.

Dve tretjini ledu, tretjina kamnin
Izidi merjenja gravitacijskega polja še niso znani. Ta metoda sicer pove marsikaj o notranji strukturi objekta. Z njeno pomočjo so našli podledne oceane v številnih drugih lunah Saturna in Jupitra, zato utegnejo biti izidi, ko bodo znani, zanimivi. Vsekakor je do zdaj znano, da je Diona dvotretjinsko sestavljena iz vodnega ledu, preostanek pa je kamnit. Njen premer znaša 1.122 kilometrov (Mesečev 3.474, Zemljin pa 12.742 kilometrov).

Površje je prestreljeno z neštetimi kraterji, posledicami trkov z drugimi objekti Osončja. A tam so tudi manj običajni lunarni pojavi, geološke značilnosti, ki nakazujejo geološko dejavnost: udornine, grebeni in dolge, pramenaste proge. Te kraterje prekrivajo in kažejo, da so mlajše od njih. Za zdaj prevladuje razlaga, da so to ogromne ledene stene, visoke več sto metrov, ki so nastale kot posledica tektonike. To pa naj bi povzročila notranja termalna dejavnost zaradi razpada v kamnitem jedru. Okoli lune je še zelo tanka atmosfera iz čistega, molekularnega kisika.

Prgišče zadnjih obletov
Pred Cassinijem je le še prgišče bližnjih obletov največjih Saturnovih ledenih lun. Pri tem izstopa izjemno zanimiv Enkelad (trije obleti oktobra in decembra letos). 28. oktobra naj bi se mu sonda približala na le 49 kilometrov. Najbrž bo še dodatno preverila izračune o globokem in zelo toplem podlednem oceanu prek težnostnega vpliva; in se podala skozi Enkeladove gejzirje.

Do leta 2017, ko se bo misija predvidoma končala, si bo Cassini od daleč ogledal še nekaj drobnejših satelitov (Dafne, Telesto, Epimetej) - predvidoma s 50.000 kilometrov oddaljenosti. Za Veliki finale (kot načrt dejansko poimenujejo pri Nasi) se bo Cassini večkrat potopil v Saturnovo atmosfero in se iz nje vrnil, vse dokler pogonskih sredstev ne bo povsem zmanjkalo. Takrat bo stari robot padel globoko v uničujoče ozračje, kjer ga bo pritisk zmečkal.

Druge misije
Trenutno nobena država ne načrtuje dodatnih misij v Saturnov sistem. Obstajajo sicer predlogi, a le v obliki zasnov, ki niso v aktivnem razvoju. Več pozornosti ima plinasti sosed Jupiter, kamor bo že prihodnje leto prispel Nasin Juno. Ta se bo povsem osredinil na planet in se potopil v njegovo atmosfero. Z ledenimi lunami Jupitra, še najbolj Ganimedom, Kalistom in Evropo, se bo ukvarjala Esina odprava JUICE. Izstrelitev je predvidena za leto 2022, prihod v sistem pa osem let pozneje. Lonček za luno Evropa sicer počasi pristavlja tudi Nasa.

Kako nastajajo plinasti velikani
Medtem so astrofiziki znova preverili teorije, kako naj bi ti plinski velikani sploh nastali. Dve glavni teoriji se razlikujeta predvsem v mehaniki nabiranja materiala. Prva pravi, da se je moral drobir praosončja najprej hierarhično lepiti v vse večje kepe, tudi do kilometra premera. Ti naj bi se nato začeli "družiti" in v druščino privabljati tudi ogromne količine plinov, kar naj bi naposled pripeljalo do rojstva pravih plinastih orjakov. Druga, v osveženi obliki objavljena v znanstveni publikaciji Nature, pa pravi, da je bil dovolj že običajen "pesek", ki ga je bilo pred 4,5 milijarde let na pretek, in ki naj bi se dokaj hitro, v nekaj milijonih let, dovolj nakopičil. Za dokončen, trden odgovor pa bo treba še precej počakati.

Video: Priprave na zadnji oblet Dione ...

... in foto: izidi obleta (vir: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute)

Al. Ma.
Diona, Saturn, Cassini
Diona, Saturn, Cassini
Diona, Saturn, Cassini
Diona, Saturn, Cassini
Diona, Saturn, Cassini
Diona, Saturn, Cassini
Saturn, Diona, Cassini
Saturn, Diona, Cassini
Prijavi napako
Komentarji
Dami
# 23.08.2015 ob 14:41
Članki o vesolju so ena redkih svetlih točk MMC!
satyr
# 23.08.2015 ob 16:04
RTV Slovenija, vaši članki o znanosti (sploh o astronomiji, vesolju itd.) so eden glavnih razlogov, da je www.rtvslo.si prva stran, ki jo obiščem, ko se priklopim na internet - najprej sicer za novice, potem pa sledi vse ostalo...
SrMaček
# 23.08.2015 ob 15:29
Ob člankih iz globokih predelov osončja, se zdijo naši problemi tako nepomembni.

Lepo in dobro, da radovednost pri ljudeh nikoli ne ugasne...in ob taki prispevkih smo lahko ponosni na dosežke naše vrste.
raee
# 23.08.2015 ob 14:18
Zanimiv članek! :)
Baltzar87
# 24.08.2015 ob 10:00
Še več takih člankov :) Al. Ma. bi si zaslužil povišico!
LjudjeSoOvce
# 23.08.2015 ob 22:34
Online članek kot se spodobi - s kopico linkov. Ko bi bila to nalezljiva navada, ki bi se razlila preko rubrike ZiT...ah ja. Vem, da sanjarim.
LjudjeSoOvce
# 24.08.2015 ob 12:14
Najbolj "nagnjen" planet je Venera - 177,4°. Iz tega izhaja vrtenje v nasprotni smeri (v primerjavo z večino planetov).

Nagnjenosti planetov v eni enostavni shemi.
Yeah sure
# 25.08.2015 ob 12:08
Wow, ko se na fotki 4/13 začneš zavedati, da je vse v ozadju Saturn!
Rasta75
# 24.08.2015 ob 12:35
mb128
Okoli 90 stopinj je nagnjen samo Uran. Retrokradnih lun pa je v našem osončju precej, mislim da okoli 10% vseh lun. Najbolj verjetno pa se mi zdi, da si ob gledanju oddaje "združil" Uran in Neptun v en planet.
Galaxy
# 24.08.2015 ob 21:41
Zavedeni_Slovenec

Osnovnošolci bi znali bolje uporabit photoshop.

No pa pokaži kako osnovnošolci bolje uporabljate fotoshop. Me prav zanima :-) Samo ne kaj takega prosim ker to zna še moj tamali pri 6 letih naredit ;-)

mb128
# 24.08.2015 ob 12:48
Ja, to je možno Rasta da sem kaj pomešal!
dr Strangelove
# 24.08.2015 ob 00:08
@mb128: Neptun ima 14 satelitov (in obroče), o katerem ti govoriš? Tvojega vprašanja o Neptunu pa ne razumem (zakaj je tak kot je???).
Polymath
# 28.08.2015 ob 19:41
A bo že kaj novih člankov? Že pet dni niste ničesar objavili ...
Rasta75
# 24.08.2015 ob 12:36
joj, napaka. Retrogradnih lun seveda...
Rasta75
# 24.08.2015 ob 10:08
mb128, ne bo držalo. največjo nagnjemost ima Pluton, skoraj 120 stopinj glede na orbito, Neptun je nagnjen le za 28 stopinj, za primerjavo, Zemlja je nagnjena za dobrih 23 stopinj.
Prav tako ni Triton noben unikum razen, da je največja taka luna , Saturn ima več kot deset lun v retrogradni orbiti (zaradi kroženja v obratni smeri rotacije planeta, se predvideva, da so tovrstne lune nastale nekje drugje in jih je planet kasneje gravitacijsko ujel).
Partizan Miha
# 23.08.2015 ob 19:39
DrMatilda, tudi jaz sem opazil, da površina izgleda zelo organsko. Zanimivo.
Tomasz Kuszczak
# 23.08.2015 ob 21:37
Narava ni kaos in nič čudnega ni, da na površini lune nastanejo takšni in drugačni vzorci. Dione ni preveč drugačna od množice drugih teles v osončju, ne vem, od kje ideje o nekih organskih vzorcih. Življenja tam ni pričakovati, če vam je Saturn všeč bi bilo bolj varno staviti na Titan.
mb128
# 24.08.2015 ob 08:26
Dr. Strangelove. Zadnjič so na Discovery Sceince rekli, da je Neptun najbolj nagnjen planet v našem osončju. Zato vprašanje zakaj je Neptun takšen kot je.
Glede nebesnega telesa, ki kroži okrog Neptuna. Vsa nebesna telesa, ki jim pravimo tudi naravni sateliti krožijo okrog svojega planeta v isti smeri. To, okrog Neptuna pa ravno v obratni. Torej gre za nekakšen unikum v našem sončnem sistemu. Zato znanstveniki niso prepričani, da gre tukaj za naravni satelit, lahko, da se je t.i. klatež ujel v Neptunovo gravitacijsko polje.
mb128
# 24.08.2015 ob 12:08
Rasta poglej. Na Discovery Science so Neptun predstavili tako. Planet je nagnjen za 90 stopinj, tisto nebesno telo pa je edino v tem osončju, ki se okrog planeta vrti v obratni smeri okrog planeta. Zato znanstveniki ne vedo če je tisto nebesno telo, ki kroži okrog Neptuna njegov naravni satelit ali pa le t.i. klatež, ki se je ujel v Neptunovo gravitacijsko polje. Še glede Neptunove nagnjene osi. Zakaj je tako znanstveniki ne vedo. Prevladujoča teorija je, da je v Neptun tričilo neko nebesno telo in ga "prevrnilo". Jaz razpolagam samo z temi podatki.
DrMatilda
# 23.08.2015 ob 16:49
To pravzaprav zgleda precej obetavno,kar se mene tiče, prvi posnetki sveta, kar sem ji do danes videl, ki obetajo. Ne mislim nič posebnega, gledam samo vzorce na nagubani površini, to ni naravni kaos ampak gre za bolj subtilne procese, ki zgledajo podobno kot organski. Obeta, ne bi me čudilo, če bodo prav nekje na Saturnu ali v okolici odkrili prvo sled organskega življenja, ne znam pa razložiti zakaj, more obstajati neka povezava med temi organskimi vzorci in principom, zaradi katerega je nastalo življenje na Zemlji, drugi do sedaj znani svetovi so drugačni, to je pač moje mnenje.
londoner
# 25.08.2015 ob 08:13
@zavedeni slovenec

Mi verjamemo vse ,kar rece Nasa ali bilo katera druga ameroagencija, sploh pa, ce je se follow up na discoveryu, pac tko je. Ce so nekoga ze stokrat dobili na lazi in ponarejanju, se ne pomeni, da tudi tokrat laze ali, da ima slabe namene. Ta logika mi zveni sicer znano, a je totalno neprimerna za cas v katerem zivimo. Predlagam, da se tudi ti predas verovanju v Naso in v celoten paket strica Sama, da ne bos izstopal.
mb128
# 23.08.2015 ob 18:19
Ne vem, če se mene vpraša bi jaz poslal eno sondo proti Neptunu katerega bi po možnosti odgovorila vsaj deloma zakaj je Neptun tak kot je in če je tisto telo, ki kroži okrog tega planeta sploh njegov naravni satelit!
Otman
# 23.08.2015 ob 14:29
Jaz pa od štipendije.
Zavedni_Slovenec
# 23.08.2015 ob 15:53
Osnovnošolci bi znali bolje uporabit photoshop.
Kazalo