Yellowstone je s svojo geotermalno aktivnostjo in bogatim živalskim svetom eden najbolj priljubljenih in obiskanih v ZDA. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Yellowstone je s svojo geotermalno aktivnostjo in bogatim živalskim svetom eden najbolj priljubljenih in obiskanih v ZDA. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Pogled na yellowstonsko kaldero. Foto: NSF

Eksplozija yellowstonskega supervulkana bi imela neizmerno večje posledice od tistih, ko je aprila izbruhnil islandski ognjenik Eyjafjallajökull in povzročil kaos v letalskem prometu. Po poročanju Daily Maila znanstveniki sicer niso prepričani, kdaj bi ognjenik lahko spet izbruhnil, se pa v zadnjih letih pojavljajo znaki njegove dejavnosti. Po poročanju National Geographica so znanstveniki od leta 2004 izmerili kar 7-centimetrski letni dvig tal nad kaldero.
Med letoma 2007 in 2010 se je dvigovanje upočasnilo na centimeter letno, a v zadnjem času so tla na nekaterih mestih nad ognjenikom zrasla tudi za 25 centimetrov, poleg tega pa so zaznali tudi vrsto manjših potresov. "Gre za neverjeten dvig, ker pokriva tako veliko območje, stopnja dviga pa je tako velika," je za National Geographic povedal Bob Smith iz Univerze Utaha, dolgoletni strokovnjak za yellowstonsko vulkanologijo. Smith je soavtor znanstvenega članka o yellowstonski dejavnosti za decembrsko izdajo Geophysical Research Letters journala.

Nacionalni park Yellowstone se nahaja na severozahodnem delu Wyominga in sega tudi v dele Idaha in Montane. Priljubljeni park leži na vroči točki ob vznožju severnoameriške tektonske plošče, odgovorne za povečano ognjeniško dejavnost tega območja. Prav zaradi nje v Yellowstonu zaznajo toliko potresov, "kriva" pa je tudi za hidrotermalno aktivnost, ki vključuje največjo koncentracijo gejzirjev na svetu in slikovite vroče termalne bazenčke.
Vabljeni še k branju:

Popotovanje po Wyomingu in Yellowstonu

Pepelna odeja čez polovico ZDA?
Znanstveniki menijo, da bi tak ognjeniški izbruh lahko povzročil, da bi bili kar dve tretjini ZDA neprimerni za bivanje. Poleg tega bi povzročil popoln kaos v letalskem prometu, na milijone ljudi bi moralo zapustiti domove, pepel pa bi po eni študiji prekril kar polovico države. Prejšnji večji izbruhi so bili vsi več tisočkrat močnejši od izbruha Mount St. Helens leta 1980, a so se zgodili v obdobju več kot 2 milijonov let.
Yellowstonska kaldera pokriva območje v Wyomingu, veliko 40 x 60 kilometrov, in gre za starodavni krater, ki je nastal po zadnjem velikem izbruhu pred več kot 600.000 leti. Od takrat je bilo okoli 30 manjših izbruhov, zadnji pred 70.000 leti. A pomanjkanje podatkov preprečuje znanstvenikom, da bi izdali opozorilo glede tega, kdaj bi bil lahko naslednji izbruh. "Sprva nas je skrbelo, da bi bili lahko na pragu izbruha," je povedal Smith. "Ko smo videli, da je magma na globini 10 kilometrov, nas ni več tako skrbelo. Če bi bila na globini 2-3 kilometre, bi bilo nevarneje."

Supervulkani po svetu
Supervulkane sicer najdemo tudi na drugih delih sveta, vključno z 2.600 kvadratnih kilometrov veliko kaldero v Boliviiji in jezerom Toba v Indoneziji, ki je z 2.800 kvadratnimi kilometri največje na svetu.