Izbor ZIT

Poudarki

  • Velika peščena nevihta prekriva četrtino planeta
  • "Perfektna za znanost", spremljajo jo štirje roboti
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 65 glasov Ocenite to novico!
Peščeni vihar
Tako si je leta 2008 peščeni vihar na Marsu predstavljal umetnik. Strele ponazarjajo elektrostatičnost pojava. Foto: Nasa
Odtenki teme
Skozi sole (marsovske dneve, za okoli pol ure daljše od naših) vihar počasi, vedno bolj zastira Sonce. Foto: NASA/JPL-Caltech/TAMU
Hitro povečevanje
GIF-ANIMACIJA (6 MB): V dobrih desetih dneh se je razvil iz lokalnega pojava v nekaj, kar prekriva zajeten del planeta. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Opportunity v nekaj številkah:
 
Začetek misije: 7. julij 2003
Načrtovano trajanje: 90 solov
Dejansko trajanje: 5.518 solov
Prepotoval: 45,16 kilometra
Masa: 185 kilogramov
Število koles: 6 (vsako svoj motor)
Dimenzije: 1,5 m x 2,3 m x 1,6 m
Najvišja hitrost: 0,18 km/h
Delovni razpon temperature od 40 do -40 °C
Svetloba je energija
Graf prikazuje povezanost motnosti ozračja (ki zaustavlja Sončevo svetlobo) v modri barvi in proizvedene električne energije panelov sončnih celic z rumeno. Os X prikazuje sole oz. marsovske dneve, os Y pa oboje prej omenjeno, pri čemer Nasa na žalost ni poskrbela za merske enote. Uporabnik čezplotnik nam je na to poslal slednji komentar: "tau je oznaka za optično globino (optical depth) in je brezdimenzijska količina. Uporablja se v fiziki atmosfere. Večja kot je optična globina, manjša je transmisivnost, torej prepustnost atmosfere. Prepustnost je seveda definirana kot razmerje energijskega toka pri tleh in energijskega toka na vrhu atmosfere. Velja tau = - Ln[T], kjer je T transmisivnost. V tem primeru (tau=10) je bila transmisivnost vsega 0.0045 %." Uporabniku čezplotnik se za poslano zahvaljujemo. Foto: NASA/JPL-Caltech/New Mexico Museum of Natural History
Rover Curiosity je precej daleč stran, na drugem koncu planeta, a tudi vidi učinke viharja. Razlika je nastala v razmiku treh dni, med 7. in 10. junijem. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Opportunity
Skoraj celotna, 45-kilometrska pot. Zadnje tri kilometre je vozilo nabralo z vožnjo gor in dol po dolini Maraton, ki preči rob kraterja Endeavour, in dolini Perseverance, ki je še malce nižje. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS/NMMNHS
Oddelani itinerarij
Zadnji trije kilometri od bliže. Zadnji odčitani položaj (označen z rdečo) je s 15. februarja letos. Foto: Nasa
Sonce
Drobovje, ki ga je treba ščititi pred nizkimi temperaturami (foto še v delovnem laboratoriju). Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell/Arizona State Univ./Texas A&M
Marsovski vrtinec
Ozračje je redko, a v njem vseeno nastajajo vrtinci. Tale, posnet z orbiterja MRO na področju Amazonis Planitia na severu Marsa, je širok 30 metrov in visok prek 800 metrov. Foto: NASA/JPL-Caltech/University of Arizona
Ko smo že pri Marsu ...
Ko je že tema Mars, se spodobi omeniti še krstni prispevek druge aktualne misije, Esinega TGO-ja. To je njegova prva javno objavljena fotografija površja. Panorama zajema del kraterja Koroljev. V polni ločljivosti je na voljo na tej povezavi https://tinyurl.com/yb7yz4se (3,1 MB). Foto: NASA/JPL-Caltech

Dodaj v

Stari Opportunity za vedno utihnil v "viharju epskih razsežnosti"?

Dolgoživa Nasina misija morda pri koncu
16. junij 2018 ob 15:45,
zadnji poseg: 17. junij 2018 ob 23:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

Veteranski rover Opportunity se je znašel v veliki peščeni nevihti, ki mu zastira sončne celice. Po 15 letih na Marsu utegne zmrzniti zaradi manka elektrike.

Nasa od svojega roverja Opportunity (Priložnost) ni slišala ničesar že od prejšnje sobote. Velika peščena nevihta je zajela robotsko napravo in morda jo bo za vedno ugasnila. To ne bi bilo prvič: v podobnih okoliščinah je že leta 2010* misijo končal rover dvojček, Spirit. Njegov "brat" Opportunity se še drži, trenutno najbrž v zasilnem načinu delovanja, ko v njem teče zgolj ura. Nasini inženirji upajo, da se bo peščena koprena kmalu umaknila z neba, sicer se bo ustavilo še tiktakanje, in to po naštetih več kot 15 letih. To se utegne zgoditi, saj peščene nevihte trajajo od več dni do tednov.

Opportunity je med vesoljskimi roboti pravi mali zvezdnik in veteran. Na rdeči planet je priletel leta 2004 in nas torej spremlja skoraj toliko časa, kot sploh traja spremljanje znanosti in tehnologije na MMC-ju. Je najdlje trajajoča misija na površju kakega drugega planeta z več kot 5.000 soli. Premeril je tudi najdaljšo pot po katerem koli tujem svetu, zunajzemeljski maraton (več kot 45 kilometrov), pa tudi prvo hribolazenje na kakem drugem planetu. In to čeprav je bilo delovanje sprva načrtovano na zgolj 90 dni. Tudi zato Nasa ne bo kar tako vrgla puške v koruzo, je bilo slišati na četrtkovi tiskovni konferenci (dostopni tudi na dnu članka). Proti Marsu je usmerila svoj težkokategorni komunikacijski sistem, DSN, da ujame morebitna sporočila izgubljenega roverja.

"Zaskrbljeni smo in upamo, da nas bo rover, ko se vremena razjasnijo, poklical nazaj," je dejal vodja projekta John Callas. "Naša ekipa je z roverjem tesno povezana, z njim so razvili zelo čustven odnos. Situacija je primerljiva s tem, da je tvoj bližnji v komi, v bolnišnici. Zdravnik ti pravi, da je vse O. K., samo nekaj časa bo še potrebnega, da se zbudi. Življenjski znaki so sicer dobri, ampak vseeno je to tvoja 97 let stara babica, zato si zaskrbljen. In tudi mi smo," je povedal na tiskovni konferenci.


Vreme: Prašnato z možnostjo prahu

Da se na Marsu kuha nekaj nevarnega, je ameriška vesoljska agencija zaznala že konec prejšnjega meseca. Nastajajočo nevihto je 30. maja opazil orbiter MRO in v naslednjih dneh zaznal tudi njeno hitro širjenje, vključujoč smer roverja Opportunity. Orbiterjeva ekipa je zato brž obvestila kolege, piše v sporočilu za javnost. Roverjevi načrtovalci so začeli pripravljati načrte, kako se izogniti najhujšemu. (Mimogrede, MRO redno objavlja vremenske napovedi, če koga zanima, kakšno bo jutri vreme na sosednjem planetu. Tale se nanaša na teden nastanka nevihte.)

V le nekaj dneh se je manjša nevihta napihnila v ogromen vihar in se kar ne neha širiti. Do 6. julija je zajela 18 milijonov kvadratnih kilometrov, medtem ko se je to sredo praktično podvojila na 35 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je dobrih 1.700 Slovenij ali več kot tri Evrope. In še v marsovski perspektivi: pokrila je kar četrtino planeta. Tudi dolina Vztrajnost (Perseverance), kjer je Priložnost, ni izostala. Peščeni delci so motnost ozračja (oz. tau) dvignili do stopnje, ko je večina sončne svetlobe blokirana. Na Nasi položaj primerjajo z gosto meglo v mestu, ki je že tako močno onesnaženo s smogom.

Peščene nevihte so reden pojav na Marsu skozi vse letne čase. Včasih trajajo dneve in prekrijejo lokalizirane regije, bolj poredko se napihnejo in postanejo globalne, čeprav je izraz zavajajoč. Nikoli ne zajamejo celotnega planeta - kar pač človeštvo ve - a tudi daleč od cilja ne pridejo. Leta 1971 so nad oblaki prahu ostali le ognjeniki Tharsis. Večje nevihte se sicer v povprečju zgodijo na tri ali štiri Marsova leta, kar pomeni od šest do osem zemeljskih. Zadnja "epska nevihta" nosi letnico 2007. Zaradi nje je Opportunity potrošil dva tedna brez kakršnih koli znanstvenih meritev in za več dni prekinil stike z zemljo. A ni bila tako huda kot tokratna (tau 5,5 proti tau 10,8).

Vetrovi sicer niso tako zelo silni. Tlak znaša le stotino tistega pri vodni gladini na Zemlji in zato veter, čeprav doseže hitrost do 100 kilometrov na uro (po podatkih Nase), ne bi podrl navpično postavljene vesoljske ladje kot v filmu Marsovec, bi pa hipotetičnemu kolonistu vseeno povzročal sitnosti. Peskanje s kamenčki, prah se zavleče vsepovsod, statična elektrika ...


Ni elektrike, ni gretja

Na planetu sta trenutno dva roverja. Curiosity se bo skozi neurje zlahka prebil, ker deluje na radioaktivne plutonijeve enote. Toda Opportunity svoje litijeve baterije napaja na električno energijo iz panelov sončnih celic. Šestega junija je padel z dobrih 500 na 22 vatnih ur, zato so ga preklopili na minimalno delovanje, okleščeno vseh znanstvenih operacij. Težava pa ni pomanjkanje električne energije samo po sebi, prava težava je mraz. Mars je namreč "rdeča Antarktika", temperature lahko padejo pod minus 70 stopinj Celzija, in to se ne sme zgoditi baterijam. Opportunity je opremljen z električnimi grelniki, ki ohranjajo baterije na primerni temperaturi, kar je podobno poganjanju avtomobila pozimi, da se akumulator ne izprazni. Da gre za realno nevarnost, kaže tudi primer kitajskega roverja Jutu iz leta 2014. V lunarni noči ni pravilno zaprl pokrova ohišja, vanj je vdrl hlad in napravo onesposobil.

Baterije za Opportunity niso težava. "Imamo najboljše baterije v Osončju," se je pošalil predstavnik Nase na konferenci. So na litijeve ione, šle skozi več kot 6.000 ciklov praznjenja in polnjenja, kljub temu pa imajo še vedno 85-odstotno kapaciteto. "Da bi jih le imel v svojem prenosnem telefonu," je dodal.

Opportunity se je nazadnje domov oglasil 10. junija, torej prejšnjo nedeljo. Sporočil je, da mu je notranja temperatura padla na minus 29 stopinj Celzija, nevarno postane pod -40 stopinj. "Sreča v nesreči je, da peščeni oblaki dejansko omilijo sicer ekstremna temperaturna nihanja. Isti prah, ki zakriva Sonce, toploto absorbira, kar ohranja temperaturo v okolici Opportunityja višjo kot sicer," so sporočili z Nase.

V sistemu zdaj najbrž tiktaka samo še ura. Z njeno pomočjo se računalnik periodično prebudi in preveri stanje baterij. Če energije ni dovolj, se vrne nazaj v spanje. Nasini inženirji so naračunali, da je elektrike še dovolj za naslednjih nekaj dni. Kaj bo naprej, ne ve nihče. Lahko, da se bo prebil skozi temo, a bodo na koncu paneli sočnih celic zasuti s peskom.


Sreča v nesreči

Ne glede na to namerava agencija iz katastrofe izvleči kaj koristnega. Neobičajen pojav pazljivo preučuje mala flota sond pri rdečem planetu. Poleg omenjenega Curiosityja se po nebu podijo orbiterji MRO, Maven, Mars Odyssey in izvajajo meritve. "Nevihta je idealna za znanost. Še nikoli poprej pri Marsu nismo imeli toliko vesoljskih plovil in vsako izmed njih lahko ponudi edinstven vpogled v naravo pojava. Informacije bodo neprecenljive za načrtovanje prihodnjih robotskih in človeških odprav," je izjavil Jim Watzin, vodja Nasinega programa za raziskovanje Marsa. Po podatkih se namreč lahko izdela model pojava, če je model dovolj dober, omogoča zanesljive napovedi. "Kot bi lahko napovedali pojav el niño na Zemlji."

Čemu nastanejo tako velike nevihte?
Znanstveniki še nimajo zanesljivega pojasnila, kako lahko nevihte zajamejo praktično celoten planet. Domnevajo, da poletno sonce ogreje prašne delce, ki se posledično dvignejo višje po ozračju, kar požene več vetra. Več vetra pomeni še več delcev v ozračju, kar naj bi ustvarilo povratno zanko. Januarska raziskava na podlagi podatkov MRO-ja je sicer nakazala, da je pojav povezan (ne sicer nujno vzročno) z izgubljanjem ozračja.

Roverja naslednje generacije:
Mars 2020 | ExoMars

*
Naslednji letošnji pristanek: InSight



Načenja ga zob časa

Če enostavnega kolesa doma ne vzdržujemo, naoljimo in menjujemo obrabljenih delov, ne bo dolgo trajalo. Opportunity pa je po 15 letih in desetine milijonov kilometrov stran od človeških rok še vedno v presenetljivo dobrem stanju. Pojavilo se je nekaj težav, a je Nasinim inženirjem in programerjem vse uspelo na daljavo odpraviti ali omiliti. Leta 2015 je začel odpovedovati 256-megabajtni flash pomnilnik. Sprva so zaplet poskušali razrešiti tako, da je računalnik ignoriral pokvarjene sektorje. Neuspešno. Danes je v uporabi le še RAM-pomnilnik. V preteklosti se mu je pokvarilo kolo. Električni motor in menjalnik v sprednjem desnem kolesu doživljata redne visoke poraste električnega toka. Ekipa mora zato občasno spraviti vozilo k počitku in ga nato nekaj časa voziti vzvratno – to počne že deset let. Obtičal je v sipini, robotska roka postaja nekoliko artritična ...

Maratonska pot
Pot po območju blizu ekvatorja, imenovanem Meridiani planum, je začel pri kraterju Eagle in mu je do konca leta 2004 uspelo prilesti do kraterja Endurance. Ko se je leta 2005 odpravil proti še enemu kraterju, tokrat Victorii, je vmes nasedel na sipini, kjer je bil skoraj izgubljen, reševanje pa je trajalo več tednov. Po podrobnem pregledu geološko zanimive Victorie so Opportunity poslali nazaj na izvorno točko, nato pa je do leta 2011 potoval do največjega kraterja, imenovanega Endeavour, ter se do leta 2013 še povzpel na hrib Solander point. To je bilo prvo hribolazenje sploh zunaj Zemlje, najvišjo točko je dosegel na Cape Tribulation. Kakšno leto se je potikal po dolini, pomenljivo poimenovani Marathon valley, nato se je odpravil proti notranjosti kraterja v dolino Perseverance. Tamkajšnje kamenje in prst sta še starejša kot tista v kraterju Gale, kjer je pravkar modernejša Radovednost, zato pri Nasi upajo, da bo stari veteran napisal še zadnje pomembno poglavje. Če se bo prebil skozi ta teden.

Vso pot do vključno leta 2015 je Nasa združila v en sam 8-minutni video, ogledate si ga lahko tukaj.

* V izvornem članku s 16. junija je bilo napačno zapisano, da je rover Spirit misijo končal leta 2007. V resnici je ugasnil leta 2010. Za opozorilo se zahvaljujemo uporabniku Nikec3.


Video 1: Velika peščena nevihta 2018

Video 2: Četrtkova tiskovna konferenca (le v angleščini)

Video 3: Globalna 3D-ponazoritev marsovskega vremena

Video 4: Pred kratkim je 10 let praznoval orbiter MRO. To je povzetek posnetkov (in na njih se najde tudi Priložnost):

.
FOTOGALERIJA: Nekaj najnovejših utrinkov

Klik poveča fotografijo.

Aljoša Masten
Sonce
Približno tako bi človeške oči videle Sonce s površja Marsa (foto 15. 2. 2018). Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell/Arizona State Univ./Texas A&M
Roko ima
Tudi stari rover je opremljen z robotsko roko, tako kot Curiosity, le da je njegova manj napredna. Posnetek je 15. februarja naredila kamera, ki preverja pot in ovire na njej. Zanimivost: rover vsebuje kovino iz padlih dvojčkov WTC. Foto: NASA/JPL-Caltech
Rt bridkosti
Cape Tribulation oz. Rt bridkosti še z druge strani. Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell/Arizona State Univ.
Apollo na Marsu
Panorama 90-metrskega kraterja Orion (april 2017). Levo sledi koles, ki spominjajo na prizore z Lune. Polna ločljivost https://tinyurl.com/yc8b73hl Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell Univ./Arizona State Univ.
Najbolj strmo
Najstrmejši vzpon, z naklonom 32 stopinj, proti grebenu Knudsen (marec 2016). Podvig zaradi drsenja neuspešen. Foto: NASA/JPL-Caltech
Prah
Med omenjenim vzponom je prah drsel s površja vozila. Foto: NASA/JPL-Caltech
Najvišja točka
6. januarja 2015 je prilezel na svojo najvišjo osvojeno točko, Cape Tribulation na robu kraterja Endeavour. Pri tem je premagal 135 metrov višine. Foto v polni ločljivosti: https://tinyurl.com/yd39ns52 Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell Univ./Arizona State Univ.
Private John Potts
Misija roverja je v osnovi geološko naravnana, preučuje kamnine in je našel dokaze za prisotnost vode v preteklosti. Ima tudi meteorološke meritvene naprave. Foto: NASA/JPL-Caltech
Zasut
Takšen je bil Opportunity po manjšem peščenem viharju leta 2008. Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell
Prijavi napako
Komentarji
anny22
# 16.06.2018 ob 16:25
Opportunity je taka legenda, da držimo pesti,da se izvleče iz te nevihte. Škoda bi bilo zaključiti na tak način, no! :/
bass0
# 16.06.2018 ob 20:45
RTV Slovenija zavaja bralce s senzacionalističnimi naslovi, ki jih zaključi vprašaj?

Šalo na stran, razen naslova, ki me je zmotil, je vsebina članka odlična, vredna vnosa v Wikipedijo (kjer članek o Opportunityju obsega neverjetne tri odstavke).
lemur
# 16.06.2018 ob 23:50
Raje bi videl raziskovanje morja in globin.

Pa podvizaj se, morda ti pripade čast četrtega človeškega bitja na dnu Marianskega jarka. Če seveda ni tudi Marianski jarek fake...
papi43
# 16.06.2018 ob 20:00
Top sh*t clanek, vrhunski. Materiala za branje za par dni, skoda da nisem kje na morju... Bravo, A. M.!
bayernmb
# 16.06.2018 ob 23:39
Raje bi videl raziskovanje morja in globin.
@PriKoritnež

Raziskuj... kdo ti pa brani???
Vongobongo
# 17.06.2018 ob 09:11
mikitr

Vidim da zelo obvladas , kaj se dela v NASA agenciji ;) Je pa zanimivo , da te ne moti vojska ZDA , ki bo v tem letu zapravila vec , kot NASA v celotnem svojem delovanju ;)
ms18
# 16.06.2018 ob 23:05
Peščena nevihta, ki lahko traja nekaj tednov in prekriva zajeten del planeta. In nekateri še kar vztrajajo, da je rešitev za človeštvo kolonizacija te puščave.

Kaj če bi raje poskrbeli za planet, na katerem dejansko lahko živimo, dokler je še čas?
Vongobongo
# 17.06.2018 ob 17:29
milos-donovic

No potem pa si ocitno spregledal podatek , da Mars ima atmosfero ;)
luckyss
# 17.06.2018 ob 16:21
@milos-donovic
Moj kuža že kar nekaj let "sledi dogodke", potem pa začne včasih lajati brez veze...
Morda pa ve, česar mi nikoli ne bomo ?!
Vongobongo
# 17.06.2018 ob 15:07
milos-donovic

Mi pa smo iz tvojega prispevka zvedli , da si se dosti premalo poucil o vesolju ;)
luckyss
# 17.06.2018 ob 14:39
Kdo vse se lahko danes naziva ing..
Ni čudno, da smo v riti ...
Vongobongo
# 17.06.2018 ob 13:12
milos-donovic

Na Marsu je atmosfera , zato je tudi najboljsi kandidat za kolonijo.
Je pa njegova sredica zelo ohlajena , zato je zgubil vecji del atmosfere ;p Vetrovi so pa v atmosferi vedno , tko da zdaj ves od kod vetrovi ;)
QUENDI
# 16.06.2018 ob 22:04
.....lahko mu pa vihar počisti peščeno navlako, kot se je že zgodilo.....sicer pa.....kaj pa tako dolgo sploh še deluje na Zemljici.....npr.......ko je 40 st odpovejo pametni telefoni.....itd......
kislec
# 19.06.2018 ob 14:29
" Čemu nastanejo tako velike nevihte?"

Aljoša, za gotovo se sprašuješ, iz kakšnega vzroka!!! (po tem sprašuje ZAKAJ !!) - in ne " s kakšnim namenom" (čemu???)
milos-donovic
# 17.06.2018 ob 18:08
Komentar posnetka...Ozracje je redko..Bolj spominja na kak izbruh kot na nevihto.
milos-donovic
# 17.06.2018 ob 15:49
Osebno sledim od 1969 dogodke.
milos-donovic
# 17.06.2018 ob 15:00
Nisem dosti zvedel iz Vasega prispevka razen tega da mogoc e radi imate pse.
Homer.
# 17.06.2018 ob 08:23
Se bojim, da je res konec misije.......
kislec
# 18.06.2018 ob 16:41
"Tlak na površini Marsa je zelo nizek (manj kot 1 % Zemeljskega).
Atmosfera je sestavljena iz 95 % ogljikovega dioksida".

Temu pogovorno lahko mirno rečemo (tisti, ki nismo znanstveniki!!), da Mars takorekoč nima atmosfere.

Če običajen kadilec v petih dneh spravi v dim 100 cigaret, Lojze pa eno samo, mu jaz ne rečem, da je kadilec... // znanstveniki, ki gledajo črno-belo, pa najbrž, da je...//)
Jarik
# 17.06.2018 ob 04:23
Kako čustveno,..... še jočem za našo staro Opportunity... šmrc...
milos-donovic
# 17.06.2018 ob 12:27
Na Marsu ni atmosvere govori se da je tlak 100 krat mansi kot na zemlji.V takem primeru so povrsinski delci bistveno lazji za premikanje.Zemlja je v notranosti vroca in delci praha so preleteli Jadransko morje ob mocnejsih izbruhih vulkana v Italiji.Na Marsu je mrzlo.Govori se da opstaja pod povrsjem tekoca voda.Ta voda se ne more obdrzati ce je na Marsu podobno kot na Zemlji oz.da opstaja vroca sredica.Potem takem odkod vetrovi.Lahko so plod padca asteroida.Ucili smo se da vetrovi imajo svoje smeri.Ali lahko nepremicne sonde to lahko ugotovijo.Verjetno da.Ko dobimo bolj natancne podatke o smeri vetrov se bomo lazje pogovarjali.
ing.Milos Djonovic
bori
# 16.06.2018 ob 16:28
Bodo šli inženirji in dizajnerji letos malo na dopust.
zmajmun
# 17.06.2018 ob 03:08
globalno segrevanje je zajelo tudi mars
mikitr
# 16.06.2018 ob 16:17
Če bi se še enkrat rodil in lahkoi prosto izbiral poklic in službo,bi bil NASA strokovnjak.Ko bi moja misija šla k koncu,bi tistega gor šaltal v rikverc in novih 5 let bi sanjal.Ma ti so še hujši kot naša JU.Viskoplačani,da sanjajo.Zraven ,da na tisoče ljudi ,ki nimajo zdravstvenega zavarovanja ali osnovnih reči.
PriKoritnež
# 16.06.2018 ob 16:18
Ne podpiram te religije. Its look so real, cuz its look so fake (E.Musk)
Raje bi videl raziskovanje morja in globin.
Kazalo