Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Uradno: Pluton največji v Kuiperjevem pasu
  • Dež fotografij se začne v sredo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 181 glasov Ocenite to novico!
Pluton
Ponedeljkova in za zdaj najboljša fotografija. Tiste, posnete danes, bodo sicer več desetkrat natančnejše. Foto: NASA-JHUAPL-SWRI
New Horizons
Odštevanja je po več kot devetih letih konec. Foto: Nasa
New Horizons
Stanje malo po obletu. Foto: Nasa
Pluton
Pluton 11. julija milijone kilometrov oddaljen. Danes posnete fotografije bodo večstokrat natančnejše. Le počakati bo treba nanje. Foto: NASA-JHUAPL-SWRI
       Čas je za praznovanje. Končano je prvo obdobje razgledovanja po Osončju Začelo se je s Kennedyjem, končuje se z Obamo. Ponosni smo na to, kar je ZDA uspelo doseči, in ponosni smo, da je skupina NH-ja lahko del tega.       
 Alan Stern, New Horizons
Pluton, Haron
Pluton in Haron v nenaravnih barvah. S pomočjo različnih barvnih filtrov je NH razkril različno kemično sestavo površja obeh teles. Foto: NASA/APL/SwRI
Pluton
Prejšnji posnetek skupaj z luno Haron. Foto: NASA-JHUAPL-SWRI
Pluton
12. julija z razdalje 2,5 milijona kilometrov. Stran s "srcem" se polagoma obrača proti sondi. Foto: NASA/JHUAPL/SWRI
Pluton, Haron, Zemlja
Zdaj poznamo natančni velikosti Plutona in Harona: primerjava z Zemljo. Foto: Nasa
Pluton
Značilnosti površja postajajo vse bolj izrazite. Prevodi: "Bright heart coming into view" – Svetlo srce prihaja v vidno polje. "Dark area rotating into view" – temna obla prihaja v vdino polje. "Circular feature (possible crater) – kroglasti pojav (možni krater). "Possible cliffs" – možne pečine. Foto: NASA/JHUAPL/SWRI
Haron
Luna Haron 11. julija. Na površju je vidna kopica kraterjev ter nepojasnjena temna lisa na severnem polu. Foto: NASA/JHUAPL/SWRI
Haron
Povečava Harona s površinskimi značilnostmi. Prevodi: "Dark north polar region" – temni severni pol. "Probable impact craters" – možni kraterji, posledica trkov. "Possible chasms" – možne vdolbine. Foto: NASA/JHUAPL/SWRI
Zemlja
Primerjava perspektiv: tole fotografijo, znamenito Modro frnikulo, so posneli z razdalje 45.000 kilometrov. Foto: Nasa
New Horizons
New Horizons še na tleh, pred izstrelitvijo: z zlato folijo prevlečena naprava v ozadju. V ospredju je črna naprava, v kateri je skrit plutonij. Ta razpada, pri čemer oddaja toploto, ki se nato pretvarja v električno energijo. Foto: Nasa
VIDEO
Nov mejnik v raziskovanju...

Dodaj v

"Končano prvo obdobje razgledovanja po Osončju"

Pluton, vogelni kamen Kuiperjevega pas
14. julij 2015 ob 06:40,
zadnji poseg: 14. julij 2015 ob 23:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nasina sonda New Horizons je opravila oblet Plutona, predtem še nikoli obiskanega (pritlikavega) planeta. Zgodovinski dosežek je zaokrožil prvo veliko ero raziskovanja Osončja.

4,7 milijarde kilometrov stran od Zemlje lebdi za manjši klavir velika kovinska škatla, polna zapletenih znanstvenih instrumentov. Po devetih letih in pol potovanja je dosegla, obletela in zapustila pritlikavi planet Pluton.

Najbližji oblet je New Horizons opravil natanko ob 13.49 po našem času. Od površja je bil oddaljen 12.430 kilometrov. Za primerjavo: navigacijski sateliti Galileo so od Zemlje oddaljeni 23.200 kilometrov.

Zgodovinski obisk Plutona bo tema tokratnega podcasta Številke. Pogovor z astrofizikom Juretom Japljem vas bo pričakal v petek zjutraj.


Sonda je opravila meritve Plutona in njegovih pet lun, pri tem pa pridobila najboljše podatke o sistemu, kar jih bo imelo človeštvo na voljo v prihodnjih desetletjih.

Vprašljivo je namreč, kdaj in če sploh v za zdajšnji rod oprijemljivem času bo katera vesoljska agencija spet poslala sondo po tej poti ... pa četudi je na tiskovni konferenci po dosežku prvi mož misije Alan Stern napol v šali dejal, da "na skrivaj" že razvija pristajalnik.

Konec neke dobe ...
Pluton je prvič po letu 1930, ko je bil odkrit, dobil svoje mesto v albumu planetov, s čimer je konec prve, velike ere raziskovanja Osončja. Človeštvu je naposled uspelo obiskati vse (znane) planete oziroma vse, kar se je še do nedavnega uvrščalo med planete. Pluton je sicer danes uradno po klasifikaciji Mednarodne astronomske zveze pritlikavi planet, vendar ga Stern še vedno obravnava kot planet. In prav on je tisti, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sploh prišel na dan z domislico "pritlikavi".

Znanstveniki in inženirji na Nasi so dosežek sprejeli z glasnim ploskanjem in vzkliki. Stern je vzdušje opisal kot "elektreče". "Čas je za praznovanje. Končano je prvo obdobje razgledovanja po Osončju. Začelo se je s Kennedyjem, končuje se z Obamo. Ponosni smo na to, kar je ZDA uspelo doseči, in ponosni smo, da je ekipa NH-ja lahko del tega," je povedal.

"Gre za prelomnico v zgodovini človeštva," je izjavil eden glavnih ljudi agencije, John Grumsfeld. "Navdušen sem. In poudariti moram, da je bil ključ do dosežka skupinsko delo. To je odlika Nase," je dodal. Z videnim je zadovoljen. Planet bi bil lahko meglen in zelo oblačnat, in znanstvena skupina bi se "praskala po glavi", kaj lahko s tem naredi. Ampak najnovejša fotografija (na vrhu desno) kaže, da gre za "zelo kompleksen in zanimiv svet".

Nazadnje je sonda obiskala kak planet leta 1989 protagonista pa Voyager in Neptun.

Izjemna natančnost
Na voljo je Nasina aplikacija, ki v živo prikazuje pot in delo sonde tudi v videu na dnu novice. Očitno so trajektorijo načrtovali izjemno natančno, saj je NH tako Nasa ciljni čas prihoda zgrešiil le za 72 sekund (prezgodaj), in za 70 kilometrov bližje planetu od načrtovane točke. Nasin administrator Charles Bolden je zahtevnost podviga primerjal z golfskim udarcem z ene obale ZDA v luknjo na drugi obali Amerike.

Hipnih izsledkov ne bo
Sonda je bila večji del torka povsem zaposlena z meritvami. Dragocena je bila vsaka sekunda približevanja. Ko je namreč NH prešel na drugo stran planeta, se je Sonce v njegovi perspektivi preselili za Pluton. Od 15. ure naprej NH gleda le oddaljeno, temno stran, ki za opazovanja ni več kaj prida. Kvečjemu za kakšno eksperimentalno fotografijo južnega pola v "mesečini" lune Haron.

NH je tako rekoč vse zmogljivosti osredinjal v opazovanje Plutonovega sistema. Komunikacijska antena ni bila usmerjena proti Zemlji, zato obilice podatkov in fotografij danes, v torej, ni bilo.

Šele okoli 22.20 bo sonda spet obrnjena proti domu in poslala pozdravni ping. Če je sonda še cela in funkcionalna, bo ping prejet sredi noči na sredo.

Dež fotografij v sredo
Nasa je že objavila ponedeljkovo fotografijo. A tudi ta je namenjene predvsem hitri informaciji, zadovoljitvi radovednosti znanstvenikov in javnosti po podobi planeta, zato je precej pomanjšana in podatkovno stisnjena.

Obilica visokokakovostnih posnetkov bo nazaj na Zemljo curljala še dolgo. A Stern obljublja, da bo glavna pošiljka "začela deževati" že jutri, v sredo.

Vsi zbrani znanstveni podatki pa bodo na domačih trdih diskih precej kasneje. "V naslednjih 16 mesecih pričakujte neprekinjen slap podatkov," je povedal prvi mož NH-ja.

Hitrost prenosa znaša ob šibkem signalu, ki ga lahko lovijo le posebne 70-metrske antene, najmanj 125 bajtov na sekundo, največ pa pol kilobajta na sekundo, so pojasnili na tiskovni konferenci po obletu.

Vsekakor se bo pravo znanstveno delo analiza in interpretacija meritev po končanem prvem obisku šele začelo. Tako je torek začetek plaza ugotovitev o tem pritlikavcu. Do zdaj smo o njem vedeli zelo malo, večina podatkov je bila iz nenatančnih, oddaljenih opazovanj izpeljana špekulacija.

Uradno: Največji v Kuiperjevem pasu
Denimo, sama velikost Plutona. O tem so astronomi desetletja dolgo in na široko razpravljali, in komaj zdaj je ta popolnoma osnovni podatek zanesljiv. Kot so sporočili z Nase, Plutonov premer znaša 2370 kilometrov nekoliko več od dozdajšnjih ocen, z mogočo napako do 20 kilometrov.

S tem je Pluton trdno zasedel tron največjega poneptunskega objekta nebesnega telesa, krožečega po orbiti Neptuna na 30 AU-jih (AU je astronomska enota, približna razdalja med Soncem in Zemljo). "Velikost Plutona je predmet razprav vse od leta 1930. Vprašanje smo z zadovoljstvom pospravili v zgodovino," je povedal NH-jev znanstvenik Bill McKinnon.

Nekoliko večji obseg pomeni, da je Plutonova gostota še nekoliko manjša od dozdajšnjh izračunov. V modelu sestave planeta je najbrž še več vodnega ledu; in nižji deli atmosfere (troposfera) so plitvejši. Ravno atmosfera je kot moteči dejavnik povzročala preglavice pri meritvah z Zemlje. Ker Haron nima plinskega ovoja, je lahko NH le potrdil obstoječi izračunani premer: 1208 kilometrov.

Pluton po masivnosti ostaja na drugem mestu pred njim je še naprej pritlikavi planet Erida.

Kaj pa preostale štiri lune? Na Nasi zagotavljajo, da se je visokoločljivostna kamera LORRI že uspešno osredinila na Niks in Hidro. Fotografije še pridejo, velikosti so že tu: premer Niksa znaša 35 kilometrov, Hidre pa 45. Znanstveniki iz teh podatkov sklepajo, da sta površji precej svetli (odbijata veliko svetlobe) bržkone zaradi ledu.

Zadnj par lun, Kerber in Stiks, je precej manjši in temnejši. Njuna natančna velikost bo znana pozneje, s časovno bolj oddaljenimi pošiljkami podatkov, še napovedujejo na Nasi.

Atmosfera
Po poročanju Planetary Society je NH že pred dnevi zaznal dušik, ki se iz Plutonove atmosfere razliva v vesolje. Takšno zaznavo so pričakovali kvečjemu na dan obleta, zato sklepajo, da je hitrost erozije atmosfere precej večja od dozdajšnjih modelov. Razžira in izpihuje jo sončni veter, podobno kot tisto na Marsu. Po enem izmed modelov naj bi na tak način erodiralo celo površje Plutona. Na najnovejši fotografiji atmosfera sicer ni vidna (saj naj bi bila prosojna), prav tako ni vidnih oblakov. A to še ne pomeni, da jih ni, pravi Stern. Počakati je treba na boljšo ločljivost.

Površje
Zadnje meritve z oddaljenosti okoli milijon kilometrov omogočajo prve domneve o površinskih značilnostih (galerija desno). Infrardeči spektrometer je potrdil domnevo, da je Plutonov severni pol prekrit z metanovim in dušikovim snegom in da so temnejše lise zagotovo sestavljene iz neke druge snovi, poroča Planetary Society.

Optični posnetki nekaj povedo o oblikovanosti površja, pečinah in kraterjih. Na osnovi teh fotografij bodo geofiziki sklepali, kakšna je geološka preteklost planeta ter ali je morebiti še danes aktiven. Neaktivni planeti, kot je npr. Merkur, so namreč polni kraterjev. In če je teh na Plutonu malo, potem se mora njegovo površje sproti razobličevati. Najbrž tudi s procesi tektonike in klime.

Vsekakor pa kraterjev ne manjka na Haronu. Največji, 100-kilometrski, je blizu ekvatorja. Nastal naj bi v zadnji milijardi let. Sveže fotografije še kažejo, da je luna razrvana, polna vdolbin in prepadov. Največji med njimi je daljši in več kilometrov globlji kot Veliki kanjon na Zemlji. Severni pol lune je prekrit z nenavadno, 320-kilometrsko črno liso. Njen izvor je neznan.

Portal v svet pritlikavcev
In kaj bo po obletu Plutona? Potrjenih pritlikavih planetov je za zdaj pet, s kopico kandidatov na čakalni listi. Na Nasi menijo, da bi se jih lahko v Kuiperjevem pasu, katerega del je Pluton, in v širšem razpršenem disku lahko skrivalo na tisoče. Če vključimo še precej večji Oortov pas, ki naj bi se raztezal do oddaljenosti 100.000 AU-jev od Sonca, bi lahko bili pritlikavci najštevilnejša "družina" objektov Osončja. In s tem zajeten seznam ciljev za nadaljnje raziskovanje.

Prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini je sicer letos opravila sonda Dawn. Pristala je na Cereri, ki je v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom.

Po Voyagerjevih stopinjah
New Horizons bo v naslednjih letih predvidoma odbrzel do enega izmed teh temačnih objektov v Kuiperjevem pasu. Energije in pogonskih kemikalij za preusmeritev ima še dovolj.

Po Sternovih besedah bo sonda delovala nekje do srede tridesetih let tega stoletja in šele takrat naj bi ji zmanjkalo elektrike za delovanje najpomembnejših instrumentov. Električno energijo zagotavlja izotop plutonija. Ta razpada, oddaja toploto, in posebna naprava jo pretvarja v elektriko trenutno 202 vata. In mimogrede, element plutonij so poimenovali prav po planetu ... Pluton.

Stern upa, da bo sonda še pred ugasnitvijo dosegla vsaj 100 astronomskih enot oddaljenosti od Sonca in da bo s precej boljšimi instrumenti kot Voyager 1 merila mejo heliosfere.

Izpostavljeni komentar MMC-jevih uporabnikov:
Danes jih bodo par na Plutonu odpeljali v ustanovo na hribu, ker bodo za sveto trdili, da so videli NLP. :) Drugače pa fascinantna misija. To je praktično krona naše civilizacije, za katero še vedno ne vemo, zakaj točno se je znašla v tem 'neskončnem prostoru', kje smo, kam gre univerzum, zakaj smo, in kaj je bilo preden se je vse začelo. Nič gotovo ne. (Machete)

Video 1: Potovanje NH-ja v živo


Video 2: Sonda New Horizons (Southwest Research Institute)

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
nori sosed
# 14.07.2015 ob 06:58
Hvala MMC za še en članek o NH.
Lepo je brat take kvalitetne članke že navsezgodaj.

Dost imamo že te naše politike in Grčije!!!
klemzyy
# 14.07.2015 ob 06:59
Zares fascinantno mi je to določanje točke prihoda, pa točno določen čas in ostale zadeve.
prosil bi nekoga, ki se na to spozna, da mi razloži, kako se natančno izmeri razdaljo recimo od zemlje do plutona, če do tja niso poslali še nobene stvari, ki bi to lahko izmerila? Po kakšnem sistemu se signal, s katerim prejemajo fotografije ne izgubi v vesolju, ker tu gre za nepredstavljive razdalje. js če grem nekam v eno luknji, že nimam več signala za telefon, tam se pa fotografije prenašajo na miljone kilometrov? Ali sondo NH lahko upravljajo, ali potuje samo po njihovih izračunih pred izstrelitvijo? Mislim ne se to zdi neverjetno... zelo rad bi dobil kratko obrazložitev za enega povprečnega zemljana, ki nima pojma o teh stvareh. Hvala!
komentatorka ena
# 14.07.2015 ob 07:56
Gospod Masten, ki pišete članke o astronomiji, vsaka vam čast!!! A vidite kako smo ljudje veseli teh člankov? Namreč veliko astronomije je predvsem v angleščini in ljudem paše, da berejo tudi v domačem jeziku o teh izjemnih zadevah, super torej !
komentatorka ena
# 14.07.2015 ob 07:46
Krasno!!! Naj živi astronomija, raziskovanje vesolja, v imenu vsega človeštva
Matej*.*
# 14.07.2015 ob 07:28
Hvala za take clanke!
nori sosed
# 14.07.2015 ob 07:29
Ne morejo se odlocit zato, ker bi potem, ce bi Pluton ostal pravi planet, kar naenkrat dobili novih 20 enakovrednih planetov. To so objekti s Plutonovimi karakteristkami, ki so bili odkriti predkratkim. Pluton je imel to sreco, da so ga odkrili kot prvega, ze 85 let nazaj.
Machete
# 14.07.2015 ob 08:09
Danes jih bodo par na Plutonu odpeljali v ustanovo na hribu, ker bodo za sveto trdili, da so videli NLP.. :)

Drugače pa fascinantna misija. To je praktično krona naše civilziacije, za katero še vedno nevemo zakaj točno se je znašla v tem 'neskončnem prostoru', kje smo, kam gre univerza, zakaj smo, in kaj je bilo preden se je začelo. Nič gotovo ne.
Mi pa mečemo bilijarde keša in neskončne količine resursov, tako naravnih, kot človeških v orožje in trplenje za zaslužek majhne peščice..
nori sosed
# 14.07.2015 ob 13:55
Na konkurenčnem portalu 24kur je pa to prvi komentar na strani:
Iz fotografij se lepo vidi, kako daleč je Pluton. Na sliki Zemlje vidimo v ozadju na tisoče zvezd, medtem ko je Pluton v popolni temi. Onkraj vseh zvezd in galaksij.

hahahaaa
plonx
# 14.07.2015 ob 08:42
model ima 5 pet lun, pa to še vedno ni dovolj da bi bil planet...
generacija56
# 14.07.2015 ob 11:08
ljudjesoovce

Ne se sekirat. Res, brez panike.
Sonda Voyager potuje sicer malo hitreje, mislim da 70.000 km/h in realno nikoli ne bo izšla iz perimetra v katerem lahko eventualni sovražnik spremlja radio, TV, morda celo preko signala vohunskih virov posnetke iz tvojega dvorišča....
S svojo realno velikostjo pa je atom v morju.
Najdi ga.
Takšno razmišljanje je paranoja.
samy joe
# 14.07.2015 ob 08:44
Skratka, ne bodo vesoljci obiskali nas, mi bomo obiskali njih. Homo sapiens iz jame v vesolje.
Nikec3
# 14.07.2015 ob 07:49
Pluton nikakor ni primeren za planet po nobenih "objektivnih" kriterijih. S tem se strinjajo vsi. Nekateri samo pravijo, da je zgodovinsko tako pomemben (odkrili smo ga mnogo prej kot vse ostale pritlikave planete), da bi moral šteti med planete.

Moje osebno mnenje soglaša s tem, da je Pluton pritlikavi planet.
SnowDonk04
# 14.07.2015 ob 10:29
Res občudovanja vredno! Le kaj še nas čaka? Se pa ob tem malo zamisliš kako nas na Zemlji nategujejo, Voyager je že na poti skozi izjemno težko okolje vesolja skoraj 40 pa še kar deluje a po drugi strani imamo na Zemlji izdelke, ki se kvarijo po recimo 2 letih.
komentatorka ena
# 14.07.2015 ob 07:55
Še Pluton obdelajo, potem pa naprej, ljudje, v raziskovanje medzvezdnega prostora ( interstelarno) in tudi medgalaktičnega ( galaksije)....!!! Izjemna odkritja še prihajajo, astronomija je "zakon" !!!!
G.Bruno
# 14.07.2015 ob 08:06
klemzyy
prosil bi nekoga, ki se na to spozna, da mi razloži, kako se natančno izmeri razdaljo recimo od zemlje do plutona, če do tja niso poslali še nobene stvari, ki bi to lahko izmerila?

Geometrija. Vse se je pričelo crc. leta 200 pred našim štetjem z Eratostenom, ki je izmeril obseg Zemlje:

http://www.astronomyforbeginners.com/astronomy/howknow.php
generacija56
# 14.07.2015 ob 12:32
Ljudje smo se vedno razumeli, ko ni bilo zraven politike....
Galaxy
# 14.07.2015 ob 11:56
Kvečjemu za kakšno eksperimentalno fotografijo južnega pola v "mesečini" lune Haron.



It’s Antarctic winter on Pluto. The sun has not been visible for twenty years in this frigid south polar region; it will not shine again for another 80 years. The only source of natural light is starlight and moonlight from Pluto’s largest moon, Charon.


Hudo ...
G.Bruno
# 14.07.2015 ob 08:11
Še nekaj zanimivosti o misiji - New Horizons nosi tudi del pepela Clyda Tombaugha, ki je pred 85 leti odkril Pluto.

http://phys.org/news/2015-07-astronomer-ashes-nearing-icy-world.html

http://phys.org/news/2015-01-secret-items-hidden-pluto-craft.html
komentatorka ena
# 14.07.2015 ob 07:53
"klemzyy"

znanstveniki določijo razdalje z proučevanjem kotov med planeti in zvezdami, na mapi, mislim, da se imenuje tudi " paralaksa" taka metoda, res zanimivo in neverjetno inteligentno je, kaj vse zmore matematika glede vesolja.....

http://spaceplace.nasa.gov/review/dr-marc-solar-system/planet-distances.html
G.Bruno
# 14.07.2015 ob 15:56
gusztav
Jaz imam preko 40 let star pralni stroj ina ga ne zamenjam za nobenega novega, dokler se dobijo deli, pa simple je, kljub požrešnosti.

Hja, ni ga čez vesoljsko tehnologijo. :)

komentatorka ena
# 14.07.2015 ob 10:42
SnowDonk

Voyager deluje na plutonij in menda na hidrazin ( ima ga na zalogi do leta 2040, hidrazin je brezbarvna tekočina z vonjem, podobnim amonijaku), upam, da sem prav prebrala na spletni strani NASA.... Voyager bo potoval tako dolgo dokler ga ne "zagrabi" orbita neke mase......Je pa Voyager nekaj izjemnega, to je tudi meni najbolj zanimivo, tam, v globinah vesolja, tiho potuje človeško izdelan objekt, res fascinantno!!!! Na njem je tudi disk z pozdravi, posnetki zvokov iz Zemlje, v latinščini in ostalih jezikih, fascinantno, ni kaj.......
Boby21
# 14.07.2015 ob 10:21
Parsek je enota za dolžino in ne kot.
generacija56
# 14.07.2015 ob 09:10
klemzyy
Kar se pa prenašanja signala tiče, vidiš na fotografiji. Sonda ima oddajno-sprejemno anteno.
Ta antena se mora po izračunih lastnega računalnika usmeriti proti zemlji.
Kot bereš v članku, na zemlji ta signal lovi 70-meterska antena, ki sledi sondi.
Na ta način lahko maksimalno izkoristiš moč signala, ki bi se razpršen res izgubil.
Podobno deluje laser. Maksimalno fokusiranje energije....
Tukaj je potrebno upoštevati še rotacijo zemlje, kjer ena antena ne more vedno slediti, zato jih uporabljajo več. Najbolj znana je v Avstraliji. Vidiš jo v mnogih fimih ( Stik npr. )
Anteno sonda uporablja tudi za raziskovanje, zato je, kot govori članek, sedaj v uporabi za to, za komunikacijo se bo postavila po opravljenem delu.
gumbler
# 14.07.2015 ob 08:53
Za vse ki vas zanima zgodovina kako so že nekoč znali izmeriti veliko razdalj v Osončju: od 5:50 naprej

Na koncu je podanih nekaj idej za merjenje naprej izven Osončja.
V glavnem odgovor je v m-ATE-MATI-ki. Iz spremembe v kotih, ki se jih da izmeriti, se sklepa na razdalje....zadostuje že znanje kotnih funkcij, podobnost trikotnikov..astronimi tem kotom rečejo paralaksa. Enota je 1 parsec....zelo majhen kot.
CoreySteel
# 14.07.2015 ob 14:28
Evo, najnovejša slika!
frgo
# 14.07.2015 ob 07:49
V teh vročih dneh se prileže nekaj... hladnega.
Radenm
# 14.07.2015 ob 14:24
zerorez, ta verjetnost je pravzaprav skora 100-odstotna, ker je vesolje ena izredno velika reč. Je pa res da verjetnost, da so taki pogoji nekje v neposredni bližini je pa druga stvar...
clutch00
# 14.07.2015 ob 11:38
zanimivo, da uporablja plutonij, da pride do plutona....
dunbar
# 14.07.2015 ob 10:36
Signal izgublja moč s kvadratom razdalje, tako da je pravi čudež, da od tako daleč lovijo podatke...
Radenm
# 14.07.2015 ob 14:22
ESA pristane na kometu: "To je velik dogodek za človeštvo in znanost".

NASA leti mimo Plutona: "FUCK YEAH AMERIČANI SMO NAJJAČI!"
generacija56
# 14.07.2015 ob 15:12
gumbler
Če se bi Slovenci pogovarjali tako, kot teče tale forum, bi kaj ustvarili.
Res je. Prav imaš.
Sedaj pa....
gumbler
# 14.07.2015 ob 15:07
Napneš veliko rjuho. Na njo zmečeš nekaj kroglic iz kovinskih ležajev različnih velikosti.
Potem pa poskušaš skozi to planjavo poslati neko mikroskopsko veliko kroglico na točno določeno mesto.


In še upoštevaš, da nobena od teh kovinskih kroglic ni pri miru, ampak potujejo vsaka po nekem svojem tiru glede na čas.
DrMatilda
# 14.07.2015 ob 13:55
Zgodovinski oblet sonde okoli najbolj oddaljenega planeta so obeležili z mahanjem ameriških zastavic, posnetki bodo seveda prihajali šele čez več ur.
Čudno vzdušje, prvi koraki človeka na Mesecu so bili velik korak za celotno človeštvo, današnji prelet ameriške sonde, polne tehnologije iz različnih narodov, je zgleda zgodovinski dogodek nacionalnega pomena, s katerim preostanek sveta nima nič, ker pač nihče drug ne razpolaga s podobno tehnologijo oziroma si je ne more privoščiti. Škoda, brez ostalih držav, tudi američani ne bi prišli niti blizu, vendar jih na svoji vojaški proslavi niso omenili niti z besedico.
zlobniCO2
# 14.07.2015 ob 12:26
znaimiv članek in konstruktivna debata pod komentarji. lepo
generusus
# 14.07.2015 ob 12:59
Ploton je trenutno tako oddaljen od Zemlje, da celo svetloba oziroma katerikoli elektromagnetni signal med tema dvema objektoma potuje dobre štiri ure. Za primerjavo, svetloba potuje od Sonca do Zemlje dobrih osem minut.

Vsekakor gre za izjemen dosežek znanosti.
klemzyy
# 14.07.2015 ob 12:22
Generacija 56

Super. Zelo hvalezen za odgovore. Sem pa prekratek na tem podrocju da bi se lahko vmesal v neko debato, me pa definitivno zanima, tako da kar na dan s se kaksno besedo. Lp
Jinxi
# 14.07.2015 ob 14:15
Upam, da bodo ratale lepe fotografije.
Partizan Miha
# 14.07.2015 ob 13:53
Čestitke vsem, ki so sodelovali !
generacija56
# 14.07.2015 ob 11:25
In še nekaj.
Tisti, ki imajo tehnologijo v tem času, so že na Luni.
Zemlja je izletniška točka za študente botanike in humanoidov.....
Ker jamski človek že sedaj razvija ogrinjalo, ki omogoča kvazi nevidnost, koliko njih ga že ima, ki so milijon let pred nami?
generacija56
# 14.07.2015 ob 10:49
Mene fascinirajo razsežnosti...
Ta sonda je torej 4,5 ure daleč pri svetlobni hitrosti.
Nam najbližje je sončni sitem Alfa Centauri, 4 leta svetlobne hitrosti proč......
NH pa potuje z 50.000 km na uro.....
peglezn
# 14.07.2015 ob 08:38
Super članek. Še več tega.
AM
# 14.07.2015 ob 14:57
Dober članek.
generacija56
# 14.07.2015 ob 10:37
klemzyy
Vidim, da ni odgovorjeno še eno vprašanje.
Vodljivost.
Seveda je možna.
Upoštevati je potrebno marsikaj, predvsem čas od pošiljanja signala do sprejema.
signal potuje s svetlobno hitrostjo na to oddaljenost 4,5 ure.....
Kako komplicirano pa je vse, si lahko zamisliš, ko upoštevaš vse vplive gravitacij različnih teles, za katere, kot lahko bereš, še niti ne vedo, kje so, kakšen vpliv imajo....
Vsak vpliv lahko spremeni položaj sonde, da njena antena ne bi več našla zemlje, recimo...
Zato so korekcije nujne.
Blazz
# 14.07.2015 ob 20:16
AlMa, naslednjič ko se srečava dobiš za pivo ali dva, tole kar ti spraviš skupaj na RTVSLO je kot Froome danes na Touru. Res si na dopingu kvalitete. Vsaka čast!
akaX
# 14.07.2015 ob 14:38
@klemzyy
NH poganja (https://en.wikipedia.org/wiki/Radioisot
ope_thermoelectric_generator) RTG, ker vemo s kakšno močjo ta deluje, vemo tudi kako hitro se bo sondi spreminjala hitrost, kadar bo RTG deloval, poleg tega je NH na svoji dolgi poti izkoriščala gravitacijska polja (Jupiter) - s pomočjo manevra gravitacijske frače (gravity assist) se je leta 2007 "odrinila" od Jupitra in dobila dodatno hitrost ( 4 km/s). Vse opisane dogodke "smo" lahko v naprej izračunali iz podatkov, ki jih poznamo ( moč motorja, ki poganja sondo, mase ter povprečne gostote Jupitra ter oddaljenosti sonde od njega v času "odrivanja"...)
V vesolju - brezzračnem prostoru je manj šibkih naključnih sil, ki bi vplivale na gibanje NH in zato lahko veliko bolj natančno določamo hitrost, kot če bi podobna sonda potovala skozi npr. atmosfero z vetrovi ali kakšen magnetni oblak.
NH ves čas svoje poti oddaja radijski signal (podobno kot telefoni). Signal je sicer zelo šibek vendar ga poznamo (vemo kaj iskati) zato mu lahko sledimo. Bo pa zaradi izredno šibkega signala upočasnjeno prenašanje slik in ostalih podatkov iz NH. Predvideno je, da naj bi za vsako sliko ( 1 Mpx, velikost 2.5 Megabit) porabil cca 42min, kajti prenos poteka pri hitrosti 1 kilobit/second ali manj in se zmanjšuje, kot piše že v članku :)
Tako šibek signal lahko zaznavamo, ker ga poznamo in ker vemo kaj nam želi "povedati". Deluje pa na zelo podoben način kot delujejo telefoni, samo z veliko večjimi antenami in dodatnimi prilagoditvami.
Mogoče ti nisem dal vseh odgovorov, upam pa, da sem ti dal vsaj kakšnega :)
FOAB
# 14.07.2015 ob 14:25
Pluton vas ima rad... (1 slika)
CoreySteel
# 14.07.2015 ob 14:01
In švignil je mimo. :)
Upam, da še danes vidimo kaj je uspel fotografirati.


Teh slik danes zagotovo še ne bo. Predvideva se da bo prva nekje jutri okoli devetih/desetih zvečer po našem času.
Bo pa v kratkem objavljena najnovejša slika Plutona, ki pa je bila narejena včeraj.
OMNIC
# 14.07.2015 ob 12:41
Super članek in tudi sicer super članki v tej rubriki!
MMC, pohvala!

le ena mičkena pripomba - avtor pravi, da je 80.000 km (koliko še ima satelit do Plutona) kar " ekvivalent desetkratnega potovanja okoli Zemlje po ekvatorju - kar ne drži, gre za dvakratnik!
generacija56
# 14.07.2015 ob 11:18
V filmu Stik ( sicer v zgradbi zgodbe polomija ) je uporabljen matematični model, do kje bi pripotoval TV signal prvega medcelinskega prenosa, ki bi ga teoretično lahko spremljal nekdo v vesolju. Takrat ob zasnovi filma je bila to Vega konstelacija zvezd. Toliko let potovanja pri svetlobni hitrosti, kot jih je minilo od zasnove filma, do olimpijskih iger v Berlinu....
Pa izračunaj, kdaj bo Voyger prepotoval to razdaljo.....
Kako ravnamo s svojo Zemljo, nas ne bo več takrat. Niti Zemlje ne.....
komentatorka ena
# 14.07.2015 ob 08:52
samy joe

tako nekako haha :-)
Kazalo