Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 35 glasov Ocenite to novico!
Messenger
Messenger je prva sonda, ki je vstopila v Merkurjevo orbito. Foto: NASA
Merkur
Na videz je podoben Luni, a je po svojih značilnostih od nje zelo različno nebesno telo. Foto: NASA
       Messenger je več kot le uspešna odprava. Njen konec je šele začetek dolgega znanstvenega popotovanja, saj bo treba množico zbranih podatkov temeljito analizirati.       
 John Grunsfeld, Nasa
Merkur
Merkur je na eni strani izjemno vroč, na drugi strani pa se zelo ohladi. Poleg toplotne erozije so njegovo površje dodobra razbrazdali tudi kometi in asteroidi. Foto: NASA
BepiColombo
Messengerja bo nadomestila odprava BepiColombo z dvema sondama (računalniško generirana grafika). Foto: Esa/Jaxa

Dodaj v

Konec poti za zgodovinsko Merkurjevo sondo Messenger

Kmalu na pot BepiColombo
19. april 2015 ob 15:06,
zadnji poseg: 19. april 2015 ob 16:34
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Po 11 letih je sonda Messenger, ki je obiskala Venero in razkrivala skrivnosti Merkurja, ostala brez goriva. Kmalu bo treščila v ta planet skrajnosti.

Na Nasi so neizogibni konec že večkrat preprečili in misijo nekoliko podaljšali, a kljub temu je april poslednji mesec za Messenger. V torek so operaterji v Laboratoriju uporabne fizike (Applied Physics Laboratory) na Univerzi Johnsa Hopkinsa izvedli predzadnji popravek orbite. Sonda je z njim minimalno oddaljenost od površja zvišala z 18 kilometrov na 29. Potisnega goriva je ostalo le še za en takšen manever. Običajnega hidrazina je sicer že zdavnaj zmanjkalo, zato so na Nasi uporabili stisnjen helij, namenjen vzdrževanju posode za gorivo pod pritiskom. Gre za prvo tovrstno rabo.

24. aprila bo Messenger (MErcury Surface, Space ENvironment, GEochemistry, and Ranging) ostal brez vsega in se sili težnosti ne bo več mogel upirati.

V kamnita tla prvega planeta od Sonca se bo zaletel pri več kot 14.000 kilometrih na uro, so sporočili z Nase. Dogodka z Zemlje ne bo mogoče opazovati, ker se bo zgodil na tisti strani planeta, ki gleda stran od nas. Messenger bo svojo pot končal predvidoma 30. aprila.

Neznani sosed
Merkur je Soncu najbližji planet. Obkroži ga v 88 dneh. Z Zemlje je viden v jutranjem in večernem mraku. Gre za kamnit planet z železnim jedrom, ki ustvarja magnetno polje. Njegovo površje je prepredeno s kraterji, satelitov in gostejše atmosfere pa nima. Površinske temperature na planetu se gibljejo med 180 in 430 stopinjami Celzija.

Pred Messengerjem je Merkur doživljal skoraj štiri desetletja tišine in bil bližini navkljub eden najslabše raziskanih planetov notranjega Osončja. "Čeprav je Merkur eden najbližjih Zemljinih sosedov, je bilo, ko smo sondo odpravili na pot, o njem znanega presenetljivo malo. Messenger je stopnjo poznavanja dvignil na raven drugih planetov. Seveda pa z novim znanjem odpiramo le še več novih vprašanj, zato imamo kopico razlogov za nove odprave," je Sean Solomon iz Messengerjeve ekipe že napovedal nov podvig. Z zadovoljstvom je tudi ugotovil, da so vsi instrumenti, ki so jih izbrali in razvili pred več kot 20 leti, opravili svoje delo.

Marinerjevi obleti
Prva in dolgo časa zadnja Merkurjeva sonda je bil Mariner 10 leta 1973. Ta je opravil nekaj obletov Merkurja, pa tudi Venere, in fotografiral 40 odstotkov površja. Zdaj z uničeno elektroniko najbrž kroži okoli Sonca. Za Marinerjem je Merkur dolgo ostal neobiskan. Med razlogi za neaktivnost pri raziskovanju prvega kamna od Sonca so bile cena (potrebovali bi težko nosilno raketo) in težave zaradi vpliva zvezde. Sončeva gravitacija je tam tako močna, da je utirjenje v Merkurjevo orbito zelo zahtevno. Sondo, ki bi se Merkurju približevala z Zemljine strani, bi Sončeva težnost namreč precej pospešila in bi planet obletela prehitro.

Zapleteno in dolgo potovanje
Tako so za Messenger, ki je svojo pot začel avgusta leta 2004, naračunali zapleteno in dolgo pot z več zaporednimi obleti tako Zemlje in Venere kot Merkurja, da se je naposled 2011 relativno poceni in z nizko porabo potisnih kemikalij utiril v orbito. To se je zgodilo 36 let po zadnjem obletu Marinerja 10. Istega leta je poskrbel za prve posnetke do tedaj vedno skrite strani planeta.

"Prvič v zgodovini smo oboroženi s pravim znanjem o Merkurju, ki kaže, kako navdušujoč je ta planet in kako raznoliko je naše osončje," je izjavil John Grunsfeld, Nasin administrator za znanost. "Messenger je več kot le uspešna odprava. Njen konec je šele začetek dolgega znanstvenega popotovanja, saj bo treba množico zbranih podatkov temeljito analizirati."

Nasa je v bistvu načrtovala, da bo sonda po 6,5-letnem potovanju okoli Merkurja krožila le eno zemeljsko leto. A ker so vsi znanstveni instrumenti tudi leta 2012 ostali v dobrem stanju skupaj z dovoljšnjo zalogo goriva, je država agenciji dvakrat odobrila podaljšanji.

Voda in organske spojine
Tako so še istega leta odkrili, da je na Merkurju kljub bližini Sonca veliko zmrznjene vode, pa tudi organskih snovi. Voda je skrita v velikih, večno zasenčenih polarnih kraterjih. Če bi taisti led razmazali na površini Avstrije, bi bil ledeni oklep debel tri kilometre. Znanstveniki so se ob tem začeli ukvarjati z vprašanjem, kako so se notranji planeti Osončja (vključno z Zemljo) dokopali do svoje vode in kemičnih spojin, ki omogočajo življenje. Temna ogljična plast, ki prekriva Merkurjev led, podpira teorijo, da so te spojine prišle z zunanjega dela Osončja s padlimi asteroidi in kometi.

Messenger je na znanstvenem področju med drugim našel dokaze za preteklo ognjeniško delovanje planeta in za jedro iz tekočega železa. Zaradi hlajenja se je planet skrčil za 1,5 kilometra.

Z Messengerjem je prišlo tudi nekaj tehnoloških prebojev, med drugim poseben senčnik iz keramične tkanine za zaščito pred Sončevo vročino. Izpostavljena stran senčnika je redno segreta na več kot 300 stopinj Celzija, medtem ko instrumenti za njim delujejo pri sobni temperaturi 20 stopinj Celzija in se upirajo močnemu sevanju, ki se odbija s planetovega površja.

Načrti za prihodnost
Naslednjo odpravo k Merkurju skupaj načrtujeta Esa in japonska agencija Jaxa. BepiColombo bo sestavljen iz dveh sond. Izstrelitev je načrtovana za januar 2017.

Medtem v istem ameriškem laboratoriju (APL) skupaj z Naso razvijajo sondo, ki bo poletela bliže Soncu kot katera koli prej Solar Probe Plus. Ta naj bi poletela poleti 2018.

Video (le v angleščini): Nasa predstavi desetletje delovanja Messengerja.

Video 2: Kompilacija posnetkov Merkurja

Al. Ma.
Messenger, Delta II
Merkur, Messenge
Merkur, Messenger
Merkur, Messenger
Merkur, Messenger
Messenger, Zemlja, Mesec
Venera, Messenger
Messenger, Merkur
Prijavi napako
Komentarji
ms-601
# 19.04.2015 ob 17:26
Hvala mmc za "vesoljske"novice, berem z užitkom ! :)
LjudjeSoOvce
# 19.04.2015 ob 15:44
Trenutno aktivne misije (25):

http://www.worldsciencefestival.com/wp-content/uploads/2014/01/Active_Space_Missions_FTP-1.jpg

(Klik za povečavo.)
G.Bruno
# 19.04.2015 ob 22:06
prophetnanny
Kar naj se razbije ta idol materializma in empiricizma. Manj jih bomo imeli tem bolje bomo živeli, bolj zaupali v Boga in spoštovali naravo.
In to tipka na simbolu znanosti in materializma... Razumi, kdor more.
luckyss
# 19.04.2015 ob 19:40
Ja, hvala moderator, da si mi brisal komentar, ki je bil nenamerno podčrtan..
Pričakujem brisanje tudi mojega opravičila za "zmazek" vključno s tem komentarjem..
Drugače res ne vem zakaj vas plačujejo z našim denarjem ?!
aaa
# 20.04.2015 ob 13:06
PA bo padla še ena človeška smet vredno veliko lakote na tem planetu.
Koliko lakote ocenjuješ, da je povzročila ta odprava?
bonanza
# 20.04.2015 ob 11:20
Naj počiva v miru.
luckyss
# 19.04.2015 ob 18:25
Se opravičujem za motečo "grafiko"..sem se malo "zakvačkal"..;)
omega369
# 19.04.2015 ob 18:15
... bi reku Pahor.
DrMatilda
# 19.04.2015 ob 20:52
Seveda so novice o izvenzemeljskih svetovih vedno zanimive, ampak zakaj tako pomanjkljivi članki, lahko bi prevedli vsaj deset največjih spoznanj, ki jih je zabeležila sonda ob raziskovanju. Vsi pač ne razumejo angleščine, žal.
Sonda je presevala Merkur kot bi iskali nafto, le da na tem nebesnem telesu ni ne življenja in ne vremena, zato so podatki še toliko bolj natančni. Slike so pa lepe, kaos v kaosu, nobene sledi logosa, kot bi gledal običajne skale,le da v njihovem reliefu ni razbrati nobeih organiskih vzorcev, ker teh sil tam ni, deluje edino fizika.
Nekateri principi pa se z našim živim svetom tudi prekrivajo, kot so recimo magnetna polja in razni tokovi vesoljske plazme, te delujejo na vse planete in druge objekte, ne glede morebitno na pristonost življenja. Nezemljani lahko bežijo, ampak skriti se ne morejo, prej ali kasneje jih bodo našli, ker naprave na mrtvi freski vidijo vsako anomalijo, če jih lahko seveda tja spravijo. nebesna telesa imajo torej več obrazov, v oddaji so jih našteli vsaj dest, marsikaj se dogaja v tej masi elementov, kar počasi popravlja staro hipotezo.
Kaj je sploh voda, nekaj sili vodik in kisik, ki sta se tam pač znašla, da se mešata v vodo, merkur je velika električna tuljava, mogoče se voda na njemu najprej nabira, potem pa jo sonce uprari in po sončnem vetru razpiha paro po prostoru, nekaj se jo je nabralo tudi na Zemlji, ostalo razpiha tja nekam izza najbolj oddaljenih planetoidov, recimo.
Meni se doma že preperoste naprave kvarijo, kaj se mora z elektroniko dogajati šele na Merkurju, tako ne pridemo nikamor, če bi znanstveniki gradili vesoljske sonde z namenom, da bi morali v njih zaščititi človeško življenje, bi se že zdavnaj domislili boljših rešitev, tako se za tisti kup pleha nihče ne sekira, bo, če bo, pravočasno pojamrati itak ne more.
In nenazadnje, na prehodu med ekstremi, je na Merkurju zgleda še kar vzdržna klima, lahko bi naredili življenjsko celico, polno biološkega in DNK materijala ter jo spustili na vsa nebesna telesa, ki jih pač raziskujemo, potem pa bi opazovali razvoj raznih kolonij bakterij, kako se prilagajajo na tamkajšnje razmere in mogoče, z malo sreče, bi se lahko neka oblika življenjsa celo prijela, ko bi lahko opazovali na mrtvih svetov razvoj življenja, bi se zagotovo marskaj naučili o silah in nevarnostih, ki tam na živa bitja prežijo.
gesan
# 20.04.2015 ob 10:02
PA bo padla še ena človeška smet vredno veliko lakote na tem planetu.
Vse za razvoj človeštva, ki niti v teh idealnih pogojih na tem planetu ne bo znalo preživet.
mooodeeel
# 19.04.2015 ob 19:06
Who cares....placujemo za take ekspedicije od katerih na koncu nic nimamo! Raje naj dajo za socialne transfere!
prophetnanny
# 19.04.2015 ob 19:59
Kar naj se razbije ta idol materializma in empiricizma. Manj jih bomo imeli tem bolje bomo živeli, bolj zaupali v Boga in spoštovali naravo.
omega369
# 19.04.2015 ob 17:52
So what.
Kazalo