Gnoj krav, ki so jim dajali antibiotike, je izločal kar 1,8-krat več metana kot gnoj krav, ki niso dobile antibiotika. Foto: EPA
Gnoj krav, ki so jim dajali antibiotike, je izločal kar 1,8-krat več metana kot gnoj krav, ki niso dobile antibiotika. Foto: EPA

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je študija pokazala, da živina, ki so jo zdravili z antibiotiki, s svojimi iztrebki oziroma gnojem izloči dvakrat več metana, močnega toplogrednega plina, kot tista živina, ki ni bila zdravljena z antibiotiki. Spoznanje je še eno v vrsti tistih, ki opozarjajo na nevarnosti rednega dajanja antibiotikov živini, le-to pa že sproža odpornost na antibiotike med ljudmi.

"Uporaba antibiotikov je razširjena v kmetijstvu, saj z njo spodbujajo rast in zdravijo oziroma preprečujejo bolezni živine, vendar ima lahko ta uporaba ogromne posledice za ljudi in okolje. Predstavljamo prvi dokaz, da lahko antibiotiki povečajo izločanje metana v gnoju," so zapisali avtorji študije.

Raziskovalci so proučevali gnoj desetih krav, petim so tri dni dajali antibiotik, drugim pa ne. Gnoj so nato razdelili na več kupčkov in jih dali v odprte čebre na polje, zraven pa postavili še nekaj praznih čebrov. Tako so izmerili in primerjali tokove plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid.

Gnoj krav, ki so jim dajali antibiotike, je izločal kar 1,8-krat več metana kot gnoj krav, ki niso dobile antibiotika.

Za petino toplogrednih plinov je krivo kmetijstvo
Kmetijstvo je vzrok za približno eno petino globalnih izpustov toplogrednih plinov. Metan, ki približno 20-krat bolje absorbira toploto kot najbolj razširjeni toplogredni plin ogljikov dioksid, je vzrok za kar 40 odstotkov kmetijskih emisij. Večina ga nastane zaradi živine in pri gojenju riža.