Borka Jerman Blažič, predsednica odbora, ki se ukvarja s standardizacijo na področju informacijske tehnologije, nam je tako pojasnila spremembe, ki jih tipkovnica prinaša, ter zakaj smo morali nanjo čakati 18 let, pa tudi to, da ni "nobenega razloga za ksenofobijo, če so črki Ć in Đ odmaknili na tretji nivo (torej dostopanje prek tipke Alt Gr)".

Ali lahko predstavite spremembe, ki jih prinaša nov slovenski standard?
Slovenski standard je nacionalna tehnična identiteta Republike Slovenije in uporabnikov informacijskih tehnologij. Dozdajšnja tipkovnica, ki je v uporabi, je stara jugoslovanska tipkovnica za hrvaško in slovensko latinico. Nova tipkovnica določa razpored znakov slovenske abecede in drugih krmilnih ter grafičnih znakov, ki jih poznamo na sodobnih tipkovnicah.

Bistvena razlika med staro in novo tipkovnico je v tehnologiji vnašanja grafičnih znakov, ki danes dovoljuje in omogoča večnivojsko izbiro grafičnih znakov ter repertoar znakov, ki večkrat presega repertoar, definiran na stari tipkovnici. Nova tipkovnica je narejena v skladu
z najnovejšimi standardi mednarodne organizacije za standardizacijo ISO, ki je agencija ZN-a in ima sedež v Ženevi.

Zakaj je bilo za končno odločitev potrebno kar 18 let od osamosvojitve?
Projekt slovenske tipkovnice je bil večkrat oviran zaradi nerazumevanja politike o pomembnosti tehnične nacionalne identitete in nepoznavanja postopkov izdelave standardov na področju informacijske tehnologije.

Ministrstvo za javno upravo v prejšnji sestavi se je tega zavedalo in je zahtevalo od Nacionalnega instituta za standardizacijo, da projekt znova sproži in standard izdela. Izdelava standarda je šla skozi vse postopke (delovna skupina, odbor, javna razprava, vabilo uporabnikom in javnosti ter spet odbori ipd.) in je trajala eno leto.

Kot smo razumeli, se črki Č in Đ odmikata iz neposrednega izbora, Q, W, Y, in X pa tam ostajajo. Kako komentirate dejstvo, da imajo mnogi slovenski državljani v svojih imenih in priimkih tudi omenjeni črki, kar pa ne velja za preostale štiri črke. Zakaj ste se odločili za ta korak, ko pa gre za slovensko tipkovnico, ki bi torej morala neposredno vključevati vse slovenske državljane? Ali ne gre za neko prikrito obliko ksenofobije?
Ne, sploh ne. Črki ostajata na podobni lokaciji kot v stari tipkovnici in so vidni ter enostavni za uporabo. Ni nobenega razloga za ksenofobijo. Enako velja za črke nemške in italijanske abecede. Enako bi se lahko odzval naš predsednik dr. Türk, ki ima črko nemške abecede v svojem priimku (zdaj jo tipkovnica omogoča).

Odbor SIST-a je temeljito preučil vse potrebe slovenskih državljanov in se je posvetoval s SRC SAZU (strokovnjaki za slovenski jezik so bili člani delovne skupine) ter izdelal optimalno
rešitev, ki upošteva slovensko populacijo državljanov in potrebe sodobnih uporabnikov.

Ali bo nova tipkovnica zavezujoča za uporabo? Če ne, zakaj ga je bilo sploh treba sprejeti?
Vsi slovenski standardi z nekaj izjemami so neobvezujoči, vendar nova sodobna tipkovnica daje možnost slovenskim uporabnikom, da zahtevajo od dobaviteljev informacijske tehnologije, da izdobavijo tipkovnico v skladu s slovenskim standardom. Tipkovnica na
primer vsebuje znak "commercial at" ali "afna" - @ na prvem nivoju in znak ta EUR (v drugem pa za cente). Tega v stari tipkovnici ni. Poleg tega vsebuje še nekaj dodatnih grafičnih znakov, izpustili smo znak "valuta"- ¤ , ki se redko uporablja.

Če lahko razložim bolj strokovno:

a) stara tipkovnica je bila narejena na podlagi repertoarja znakov 7-mo bitne kode in ustreznega jugoslovanskega standarda, ki je imel omejen repertoar znakov (128).

b) nova tipkovnica pokriva večji repertoar, ker je kot osnova repertoarja vzeta kodna tabela za 8-mo bitno kodiranje, ki ima 256 znakov in funkcijske tipke, ki omogočajo generiranje teh grafičnih in krmilnih znakov s tipkami za tretji ter drugi nivo.