Ibex bo  nadaljeval misijo plovila Voyager, ki je v vesolje odletelo leta 1977, da bi preučevalo planete zunaj osončja. Na Ibex sta nameščena dva senzorja, ki bosta zbirala podatke o masi in energiji solarnega vetra. Foto: Reuters
Ibex bo nadaljeval misijo plovila Voyager, ki je v vesolje odletelo leta 1977, da bi preučevalo planete zunaj osončja. Na Ibex sta nameščena dva senzorja, ki bosta zbirala podatke o masi in energiji solarnega vetra. Foto: Reuters

Plovilo Ibex bo preiskovalo del vesolja, v katerem se solarni veter spopada z mrzlimi plini. Solarni veter je množica nabitih delcev, ki stran od Sonca drvijo s hitrostjo 1,6 milijona kilometrov na uro, oblikuje pa zaščitni sloj okoli sončnega sistema. Ta sloj poznamo pod imenom heliosfera. Ta nas ščiti pred najbolj nevarnimi kozmičnimi sevanji, ki bi sicer motila popotovanja ljudi po vesolju.

Znanstveniki so pred kratkim ugotovili, da je tlak solarnega vetra na najnižji stopnji v zadnjih 50 letih, a razlog za to ni znan. Ibex bo tako pomagal potrditi domnevo, da se heliosfera krči. Podatki, ki jih bo pridobil Ibex, bodo lahko znanstvenikom pomagali razložiti skrivnostno povezanost Sonca in galaksije, je pojasnil David McComas z Jugozahodnega raziskovalnega inštituta v San Antoniu.

Ibexovo velikost lahko primerjamo z avtobusno pnevmatiko. V vesolje ga bo ponesla raketa Pegaz, ki ga bo v nedeljo odvrgla 200 kilometrov nad Tihim oceanom. Ibex bo nato pognal svoj raketni motor, ki ga bo pognal 320.000 kilometrov stran od Zemlje.