Kot je znano, astronomi črnih lukenj ne morejo videti s teleskopi, pač pa jih zaznajo prek mase, ki kroži okoli črne luknje. Nato izračunajo še gravitacijo, ki bi morala delovati okoli črne luknje. Manjše črne luknje nastanejo, ko velike zvezde ugasnejo, nastanka supermasivnih črnih lukenj pa do zdaj še nikomur ni uspelo pojasniti. Ena izmed teorij je, da supermasivna črna luknja nastane, ko se združi več običajnih črnih lukenj. Foto: EPA
Kot je znano, astronomi črnih lukenj ne morejo videti s teleskopi, pač pa jih zaznajo prek mase, ki kroži okoli črne luknje. Nato izračunajo še gravitacijo, ki bi morala delovati okoli črne luknje. Manjše črne luknje nastanejo, ko velike zvezde ugasnejo, nastanka supermasivnih črnih lukenj pa do zdaj še nikomur ni uspelo pojasniti. Ena izmed teorij je, da supermasivna črna luknja nastane, ko se združi več običajnih črnih lukenj. Foto: EPA

Galaksija je velika kot Rimska cesta, od Zemlje pa je oddaljena 12,8 milijarde svetlobnih let. Vsebuje supermasivno črno luknjo, ki ima milijardokrat več materije kot Sonce. Če je vesolje staro 13,7 milijarde let in je svetloba oddaljene galaksije do Zemlje potovala 12,8 milijarde let, potem je galaksija nastala zelo kmalu po nastanku vesolja.

"Preseneča nas, da je tako velika galaksija obstajala, ko je bilo vesolje staro le eno šestino svoje današnje starosti, in da je gostila tako veliko črno luknjo," je dejal Tomotsugu Goto z univerze na Havajih.

Opazovanje oddaljenih galaksij s črnimi luknjami izjemno zahtevno
Do zdaj je za najbolj oddaljeno galaksijo, ki gosti črno luknjo, veljala galaksija, ki je od Zemlje oddaljena 12,5 milijarde svetlobnih let in so jo odkrili pred štirimi leti. Najbolj oddaljena črna luknja, ki se v vesolju nahaja sama zase, je od Zemlje oddaljena 13 milijard svetlobnih let, odkrili pa so jo leta 2007.

Zbiranje informacij o galaksijah, ki gostijo črne luknje, je pomembno zaradi razumevanja še ne povsem pojasnjenega nastanka in razvoja galaksij in črnih lukenj. Do zdaj je bilo preučevanje galaksij, ki gostijo črne luknje, v oddaljenih delih vesolja izjemno težko, saj je svetloba iz bližine črne luknje oteževala opazovanje galaksije, katere svetloba je izjemno šibka. Tokrat pa so astronomi prvič uporabili ploskovni detektor vidne svetlobe, ki je občutljiv na rdečo (CCD).