Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 33 glasov
Ocenite to novico!
| Pri starosti nekaj čez milijon let je R136a1 nekje v srednjih letih in je že doživela intenzivno shujševalno kuro z izgubo okoli petine prvotne mase. Ocenjujem, da je ob rojstvu masa znašala okoli 320 mas našega Sonca. | ||
| Astrofizik Paul Crowther | ||
Iron Maiden v pesmi z naslovom 'Svetlejše kot tisoč sonc' opevajo nepredstavljivo svetlobo. Astronomi pa so jih ugnali v kozji rog. Odkrili so zvezdo, svetlejšo od milijona Sonc.
Rekordno zvezdo so astronomi opazili v zvezdni kopici v meglici Tarantula. Te zvezde so ene največjih sploh, njihovo zvezdno življenje pa je relativno kratko, intenzivno svetlo, končalo pa naj bi se z močno eksplozijo supernove. Zvezdo so odkrili z uporabo teleskopa s pomenljivim imenom "Very large telescope" (Zelo velik teleskop) iz observatorija na severu puščave Atakama v državi Čile.
Rekordna zvezda nosi oznako R136a1, njena ocenjena masa znaša okoli 265 Sonc, sije pa milijonkrat svetleje. Če bi jo postavili na mesto našega Sonca, bi nemudoma uničila življenje na Zemlji. Pred odkritjem so astronomi domnevali, da je skoraj nemogoče, da bi imela katera koli zvezda večjo maso od 150- oz. 170-kratne mase Sonc.
Ob rojstu obsegala 320 mas Sonca
Ekipa raziskovalcev, ki jo vodi astrofizik Paul Crowther iz sheffieldske univerze, je velike zvezde iskala na dveh lokacijah v vesolju. Prva regija z oznako NGC 3603 je oddaljena 22.000 svetlobnih let in jo najdemo v galaksiji Rimska cesta. Tukaj so našli vsaj tri zvezde z maso 150 Sonc. Druga regija z oznako RMC 136a je molekularni oblak plinov in prahu, oddaljen 165.000 svetlobnih let, leži pa v meglici Tarantula sosednje galaksije, Velikega Magellanovega oblaka. Astronomi so posamezne zvezde izmerili in ločili med seboj z uporabo izjemno občutljivih infrardečih tipal na teleskopu. Rekordno zvezdo R136a1 so našli v tej regiji, ob zvezdnem rojstvu pa naj bi imela maso 320 Sonc. Nekatere izmed odkritih zvezd imajo površinsko temperaturo okoli 40.000 stopinj Celzija, kar je več kot sedemkrat topleje od temperature na našem Soncu.
"Te zvezde se rodijo z izjemno maso, ki jo med staranjem izgubljajo," je dejal Crowther. "Pri starosti nekaj čez miljon let je R136a1 nekje v srednjih letih in je že doživela intenzivno shujševalno kuro z izgubo okoli petine prvotne mase. Če upoštevamo redkost takih pošastnih zvezd, menim, da skoraj ni mogoče, da bi ta rekord presegli v bližnji prihodnosti."
Zvezda velikanka bi uničila življenje na Zemlji
Če bi R136a1 svetila v našem sončnem sistemu, bi Sonce po svetlosti prekosila v tolikšni meri, za kolikor naše Sonce prekaša Luno, so dejali znanstveniki. Masa Sonca pa bi skrajšala Zemljino leto - čas, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli Sonca - na samo tri tedne. "Poleg tega pa bi se Zemlja kopala v ultravijoličnih žarkih, kar bi onemogočilo kakršno koli življenje," meni Raphal Hirschi, član ekipe iz univerze Keele.
Crowther je še dejal: "Ne vemo, kaj se zgodi, ko zvezde velikanke dospejo na konec življenske poti. Ko nekatere velike zvezde umrejo, njihova jedra implodirajo in postanejo nevtronske zvezde." Nevtronske zvezde imajo tako veliko težnost, da elektrone stlači v atomska jedra, protoni pa preidejo v nevtrone, ki so tako nagneteni, da med njimi ni praznega prostora. Pri novoodkritih velikankah po Crowtherjevem mnenju ni tako. "Menim, da bodo eksplodirale v spektakularne supernove brez kakršnih koli zvezdnih potomcev." Taka eksplozija bi lahko izstrelila za maso desetih Sonc železa v vesolje.
Največja zvezda meri 2000 premerov našega Sonca
Kljub temu pa najdene zvezde niso največje do zdaj. R136a1 je široka za približno 30 Sonc, kar pa je veliko manj v primerjavi z neko drugo vrsto sonca, rdečo orjakinjo. Največja zvezda te vrste, VV Kefeja, meri kar 2000 Sončevih premerov. Odkritja astronomov prikazujejo, kakšno bi lahko bilo vesolje v času rojstva prvih zvezd - skoraj vse bi lahko imele tako maso, kot jo ima R136a1. Do zdaj je za zvezdo z največjo maso veljala WR 102ka z maso 175 Sonc, ki je še vedno rekorderka v naši galaksiji.
....včasih se pozabim odjavit....
V glavnem. Kozarec brez dna, že sam po sebi dosega neko polnost, ker je brez dna meji na osmico ki poležava v svoji globini.
kako je bilo?:P
Ali pa če človek zmore pogledati onkraj teorije Big Banga (za katerega ni dokazov), brez težav lahko tudi ugotovi, da takšna zvezda, dokazuje da vesolje ni staro.
Ko se tebi vse vrti, ker prideš nadelan s petek-metek žurke, nam res ni treba pisat svojih alkodomišljiskih pravljic, he he
Kako naj se vesolje širi v vse smeri? Če bi se širilo v čisto vse smeri bi že moglo bit povsod, a ne?
Up the Irons!
Sicer pa pesem govori o atomski bombi ne pa o zvezdah. Ma dobro. Sem zelo vesel da ste našli to referenco. =D
Louder than an atom bomb
Chromium plated boiling metal
Brighter than a thousand suns
Priest :)
Ker fuzija poskrbi za "ravnovesje".
Ja no mogoče, če bi ugotovil hitrost širjenja vesolja in pomnožil z starostjo bi dobil velikost vesolja.
Skratka uf.........
Sem imel predstavo, da nevtronska zvezda stoji iz nevtronov (po pravilih orbital - s,p,d,... spin gor pa dol...) kar je ostalih naelektrenih delcev (p+ in e-) pa se gužvajo zunaj zvezde... Oziroma, da p+ in e- lahko tvorita nevtron.
Uporabite raje izraz masa namesto teža.