Številne izmed teh "pametnih drog" imajo tudi povsem praktične namene - priljubljeni modafinil tako denimo uporabljajo za zdravljenje čezmerne potrebe po spanju, ki jo povzročata narkolepsija ali delo v izmenah. A ta kognitivna poživila tudi vse bolj jemljejo posamezniki, ki si želijo večje učinkovitosti na delovnem mestu.

Raziskovalci z univerz Harvard in Oxford so tako modafinil označili za "prvo pametno drogo", ob tem pa navajajo, da je tveganje pri uživanju tega zdravila na kratki rok "nizko". A med stranskimi učinki so lahko nespečnost, glavoboli in potencialno nevarni kožni izpuščaji, podatkov, kakšne so posledice dolgotrajnega jemanja takih drog, pa ni.

V Veliki Britaniji so taka zdravila na voljo samo z receptom, lahko pa jih brez težav kupite na številnih (tujih, pogosto indijskih) spletnih straneh.

Prvi dan odlično, drugi dan muke
Zato se je novinar BBC-ja Benjamin Zand odločil, da preizkusi modafinil in se na lastni koži prepriča, ali pametne droge resnično povečujejo delovno učinkovitost. Pred eksperimentom se je posvetoval z lekarnarjem, ki mu je zatrdil, da glede na to, da je mlad in zdrav, ne bi smel imeti kakšnih večjih težav.

Preden je zaužil prvo tableto, je bila njegova zbranost med 15-20 odstotkov najboljših v njegovi generaciji, po njej se je povzpel med najboljših 5-10 odstotkov. Počutil se je povsem budnega, presenečen pa je ugotovil, da mu koncentracija niti malo ne pada, utrujenosti pa ni čutil ves dan. To pa so bili tudi zadnji pozitivni učinki.

Naslednji dan je ponovno vzel tableto, a je bil tokrat bolj raztresen kot običajno. "Zdravilo mi je res pomagalo pri koncentraciji, a sem se osredotočal na napačne stvari - kot denimo na igranje videoiger na mojem pametnem telefonu," poroča o svoji izkušnji Zand. "Čez čas je sledil še grozljiv glavobol, izgubil sem tek in nenehno sem moral hoditi na stranišče. Če že moji možgani niso delovali nič hitreje, moj mehur nedvomno je."

Različni organizmi, različne izkušnje
Eden izmed glavnih ciljev jemanja modafinila je budnost, hkrati pa je to tudi ena večjih težav - Zand namreč tisti večer vse do zgodnjih jutranjih ur ni mogel zaspati, ob tem pa se je pojavila še srbečica. Tudi naslednja dva dni ni bilo nič bolje - glavoboli so postali stalnica, bil je dehidriran, tek je popolnoma izgubil, zaradi pomanjkanja spanca pa je bil videti povsem izžet.

A ker se različni organizmi na zdravila odzovejo različno, vsi nimajo enakih izkušenj - Jason Auld, športnik in podjetnik iz Edinburgha, je tako za BBC povedal, da se na modafinilu počuti, da bi lahko dosegel dobesedno kar koli. "Vzbuja ti občutek, da deluješ na 100 odstotkih, da daješ od sebe vse, kar lahko. Običajno se ti zdi, da to ni mogoče, a modafinil mi to omogoča."

Kognitivna poživila so v zadnjih letih postala stalnica predvsem med študenti, ki jih jemljejo v izpitnem obdobju. Kot je pokazala raziskava v ZDA, je leta 2010 približno 11 odstotkov študentov redno uživalo ta zdravila, ki zajemajo vse od kofeinskih poživil do zdravil na recept za zdravljenje motnje pozornosti in koncentracije (ADD).

O etični spornosti
Nekatere univerze si prizadevajo tovrstna poživila prepovedati, a John Danaher, profesor prava na irski univerzi NUI v Galwayu, ki piše tehnološki blog, meni, da je napaka povezovati kognitivna poživila z goljufanjem. "Vse je odvisno od tega, kdo jih jemlje, in konteksta, v katerem jih jemlje," je povedal za Irish Times. "Kognitivna poživila bi morala biti akademikom dovoljena."

Danaher sicer priznava, da verjetno je malce etično sporno v akademskem okolju uporabljati kognitivna poživila, a pravi, da je stvar "zapletena". "Moramo ločiti med notranjimi in zunanjimi etičnimi ugovori pri uporabi poživil. Zunanji ugovori veljajo za vse dejavnosti in vključujejo koncepte škodljivosti, poštenosti, pravičnosti, pristnosti in integritete. Notranji etični ugovori pa se nanašajo na specifične dejavnosti, pri čemer se osredotočamo na naravo teh dejavnosti."