Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Zagotovo je tujih nebesnih obiskovalcev bilo že ogromno, le zanje ne vemo
  • "Kakšno fantastično odkritje"
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 61 glasov Ocenite to novico!
Oumuamua
'Oumuamua je 10-krat daljša kot širša. Česa takega v Osončju do zdaj niso videli. (Podoba je računalniško ustvarjena.) Foto: NASA/JPL-Caltech
ʻOumuamua
Animacija poti ʻOumuamue skozi osrednje Osončje. Vse skupaj se je zgodilo v manj kot mesecu dni, asteroid je že na poti ven. Foto: NASA/JPL-Caltech
       Imamo srečo, da je naš teleskop za pregledovanje neba pravi trenutek gledal v pravo smer in zaznal ta zgodovinski trenutek.       
 Lindley Johnson, Nasin center za planetarno obrambo
ʻOumuamua
Posnetek v vidni svetlobi, kombinacija dela VLT-ja in Gemini South Telescope. Foto: ESO/K. Meech et al.
       Desetletja smo razpravljali o obstoju teh medzvezdnih teles. Naposled imamo dokaz, da obstajajo.       
 Thomas Zurbuchen, Nasin administrator za področje znanosti
Oumuamua
Skozi ravnino Osončja je medzvezdni asteroid švignil skoraj hipoma, prišel pa je od zgoraj. Foto: NASA/JPL-Caltech
`Oumuamua
Podatki o svetlosti. Pike različnih barv predstavljajo različne filtre vidne svetlobe ter svetlobe blizu infrardeče. Podatki kažejo na kar 10-kratno različno svetlost, vzorec pa se ponavlja na 7,3 ure. Foto: ESO/K. Meech et al.
       Kakšno fantastično odkritje! Čuden obiskovalec iz nekega oddaljenega sistema, pa takšne oblike, kakršne v sončnem sistemu še nikoli nismo zasledili.       
 Paul Chodas, CNEOS
Krajevni medzvezdni oblak
Ponazoritev okolice Osončja in smeri potovanj. Modra lisa je Krajevni medzvezdni oblak, večja rumena Sonce (z Osončjem). Oblak in Sonce potujeta vsak v svojo smer. Centauri je Alfa Kentavra, Sirius in Procyon sosednji zvezdi. Foto: Esa
`Oumuamua
'Oumuamua je zdaj na poti iz Osončja. Orbito Neptuna bo prečkala leta 2022 in pri običajni hitrosti eno svetlobno leto premerila v 11.000 letih. (Podoba je računalniško ustvarjena.) Foto: ESO/M. Kornmesser
Stardust
Na Zemljo je sonda Stardust že prinesla druge medzvezdne "obiskovalce", medzvezdni prah, ki redno šviga skozi Osončje. Foto: Nasa
Galaksija
Ponazoritev položaja Sonca v Galaksiji. Rumen žarek sicer kaže področje, ki ga je pokrival teleskop iskalec eksoplanetov, Kepler. Foto: EPA

Dodaj v

Prvi obiskovalec iz tujega sistema je ... asteroid v obliki cigare, 'Oumuauma

"Sel iz oddaljenih krajev, ki je prispel prvi"
25. november 2017 ob 15:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nihče ne ve, od kod je prišel. Nihče ne pozna njegove starosti. Vedo pa zagotovo, da ni od tod. Pred kratkim je Osončje obiskal prvi asteroid, ki je nastal nekje drugje - in kmalu ga bo za vedno zapustil.

Pred približno stotimi leti je v naših krajih vladal neznanski trušč. Bila se je poslednja bitka soške fronte. Grmenje tisočev topov, kriki stotisočev vojakov, dim in eksplozije so kazali, da je na tnalu obstoj držav ... in vpletenih ljudi. Za vsakega izmed njih morda usodno dogajanje.

Z nekega drugega zornega kota pa je bilo vse to povsem nepomembno. V popolni tišini je nekje 86 milijard kilometrov stran skozi temo in hladen mir letelo nebesno telo. "Zanj" je bilo vseeno, kako čudežen je bil preboj pri Kobaridu, mestecu na drobni modri piki pri manjši zvezdi nekje blizu obrobja Galaksije. Za to medzvezdno skalo so bili relevantni dogodki kozmične narave, kot so eksplozije supernov, gravitacijska brezna črnih lukenj in medzvezdno sevanje.

In zgolj kozmično naključje je pripeljalo do tega, da sta se tuje nebesno telo in Sonce točno sto let kasneje, sredi novembra 2017, za kratek čas srečala.

Naključna in dragocena najdba
Za kozmičnega prišleka so astronomi izvedeli konec oktobra med rutinskimi opazovanji s sistemom, namenjenim obrambi pred kometi in asteroidi (CNEOS). Sprva je kazalo, da gre samo za še enega od tisočev novoodkritih asteroidov, teh (navadno) kot asfalt temnih nebesnih teles, ki odbijajo malo sončne svetlobe in jih zato človeštvo še vedno popisuje. Odkritju na teleskopu Pan-STARRS pa so sledila redna nadaljnja opazovanja, da se natančneje določi, kam pika svetlobe sploh potuje. In takrat so zadeve postajale vse bolj nenavadne, piše v takratnem Nasinem sporočilu za javnost.

Potoval je na drugačen način kot druga telesa našega Osončja. Ta, ki so ujeta v Sončevo težnost, namreč sledijo (dokaj) ustaljenim tirnicam, so vsaj približno prilagojena osnovnemu disku Sončnega sistema in tudi niso prehitra, sicer bi jih odneslo ven. Prišlek pa je prišel z nepričakovane smeri, skoraj navpično na ravnino, in to hitreje kot kar koli drugega.

Z opazovanji so hitro na pomoč priskočili še drugi teleskopi, med drugim opazovalnica Evropske vesoljske agencije na Tenerifu. Še 11 dni so ga spremljali, preden so lahko potrdili: to nebesno telo ni naše. Prišlo je iz medzvezdnega prostora, nastalo pri neki drugi zvezdi in kdo ve kaj ga je odgnalo na galaktični maraton.

Od Lire proti Pegazu
Objekt, ki je sprva dobil naziv A/2017 U1, je prišel iz smeri ozvezdja Lira s hitrostjo 91.800 kilometrov na uro in med približevanjem Soncu precej pospeševal. "Palačinko" Osončja je prebil 2. septembra nekje med Merkurjem in Soncem. Zvezdi se je najbolj približal 9. septembra, nakar ga je težnost izstrelila nazaj navzgor. Pri tem je "oplazil" še orbito Zemlje, še s spodnje strani se ji je približal na 24 milijonov kilometrov, kar je približno 60-kratnik razdalje do Meseca. Zdaj s hitrostjo 158.400 kilometrov na uro spet beži proti ozvezdju Pegaz. (Vizualno lepše ponazorjeno v galeriji desno).

V tem času so opazovalnice, vključno z elitnimi Hubblom, Spitzerjem in Evropskim južnim observatorijem (ESO), hitele zgrabiti priložnost. 1I/2017 U1, kot je njegov uradni naziv, je namreč tukaj zdaj, z vsakim minulim dnem pa postaja vse teže viden.

"Zelo hitro smo morali poprijeti za delo," je povedal predstavnik ESO-ja Olivier Hainaut. Objekt je namreč že prečkal Soncu najbližjo točko in se oddaljeval v temo.

Iz Čila o vse več nenavadnostih
Opazovanja na Zelo velikem teleskopu (VLT) v Čilu so seznam nenavadnosti povečala. Sprva so mislili, da je 1I/2017 U1 komet, kot veleva ustaljena teorija o populacijah medzvezdnega prostora. Pa ni bilo tako. Okoli objekta ni bilo pičice atmosfere oziroma kome, kot jo oddajajo repatice. Gre za trdno, jasno definirano nebesno telo - asteroid, so sporočili.

Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Nature.

Nova vrsta: medzvezdni asteroid
Čemu težko pričakovani prvi obiskovalec iz prostora tam zunaj ni komet, bodo znanstveniki še morali pojasniti. Mednarodna astronomska unija (IAU) je zanj ustvarila nov "rod" asteroidov, medzvezdni asteroid, in ga vanj uvrstila kot prvega predstavnika, uvrstitev pa je dobil tudi v The Extrasolar Planets Encyclopaedia, ki sicer dokumentira eksoplanete. Odkriteljska ekipa je dobila čast, da ga tudi poimenuje. Dobil je naziv 'Oumuamua, kar v havajščini pomeni "sel iz oddaljenih krajev, ki je prispel prvi".

Rdečkasta cigara
VLT je s spektrografom FORS izmeril še svetlost, barvo in iskal namige o obliki 'Oumuamue. Vse skupaj je bilo ob razdalji desetin milijonov kilometrov in velikosti tarče zahteven podvig, zato so nekatere končne informacije o objektu nujen izid sklepanja.

Ugotovili so, da se svetlost 'Oumuamue močno spreminja, na 7,3 ure kar za desetkratnik. Na ESO-ju so zadevo razložili z obliko. Nenavadno velika razlika v svetlosti je posledica tega, da je 'Oumuamua izjemno podolgovata. Ko se vrti okoli svoje osi, enkrat vidimo le njeno konico, čez nekaj ur pa vso vzdolžno površino, ki odbija precej več fotonov. Dolg je okoli 400 metrov, širok pa le okoli 40, kar je izjemno: v Osončju do zdaj niso našli še nobenega temu podobnega telesa. Po podatkih Nase je največje doma najdeno razmerje 1 proti 3. Treba bo pojasniti, kako te palice nastajajo in kako se lahko stabilno držijo skupaj.

Cigarasti asteroid tudi ni črno-siv, kot smo jih vajeni. Je temno rdeč. Barvo je najbrž povzročilo kozmično sevanje v milijonih let potovanja skozi medzvezdni prostor, sliči pa na telesa Kuiperjevega pasu, tudi Pluton.

Po sestavi je najbrž kovinski in kamnit, o ledu pa ni bilo sledu.

Morda vandra stotine milijonov let
ESO je na podlagi dodatnih opazovanj še umeril ocene, od kod 'Oumuamua in kam gre. Prišel je približno od zvezde Vege v severnem ozvezdju Lire. A navkljub medzvezdni hitrosti 95.000 kilometrov na uro je bilo potovanje tako dolgotrajno, da Vega ni mogla biti izvor. Pred 300.000 leti je namreč ni bilo tam. Mimogrede, takrat so se ravno pojavljali prvi homo sapiensi.

'Oumuamua je morda po Galaksiji vandrala stotine milijonov let brez kakršnega koli zvezdnega srečanja, preden je naključno naletela na Sonce.

Na ESO-ju ocenjujejo, da podobni medzvezdni objekti skozi Osončje šinejo večkrat na leto, le opazimo jih ne. Tam zunaj bi jih moralo biti polno, saj so ostanki formacije planetarnih sistemov, slednje pa se najde pri tako rekoč vsaki zvezdi.

"Kakšno fantastično odkritje"
Čeravno gre zgolj za nenavadno skalo, je simbolen pomen velik. "Desetletja smo razpravljali o obstoju teh medzvezdnih objektov. Naposled imamo dokaz, da obstajajo," je - sodeč po Nasinem sporočilu za javnost - dejal agencijin administrator za področje znanosti, Thomas Zurbuchen. "Kakšno fantastično odkritje. Čuden obiskovalec iz nekega oddaljenega sistema, pa takšne oblike, kakršne v Osončju še nikoli nismo zasledili," pa je komentiral Paul Chodas s CNEOS-a.

Druge možnosti skoraj ni
Trditev, da je 'Oumuamua nujno tujec, so preizkusili tudi nekateri drugi znanstveniki (primer). Prišli so do tega zaključka: katero koli drugo pojasnilo je nemogoče. Z eno izjemo. 'Oumuamuo bi lahko pospešil še neodkrit, masiven planet, ki naj bi se skrival nekje v Oortovem oblaku. Pri tem se do hipotez o Planetu Devet in Deset niso opredelili.

Prvi sel ni zares prvi
Seveda 1I/2017 U1 ni niti približno prva medzvezdna gmota, ki je zašla v Osončje, to je stalnica vseh 4,6 milijarde let obstoja. Osončje pač ni izoliran sistem; je območje drobirja okoli rumene pritlikavke, ki drvi skozi ogromen Krajevni oblak, in snov okolice stalno prihaja tako v sončni sistem kot iz njega.

Prihajajo vse sorte stvari. Od kozmičnih delcev iz oddaljenih galaksij, pa nevtrinov, ki ves čas neopazno letijo skozi naša telesa. Tudi kompleksnejši delci, kot je medzvezdni prah, so stalen gost. Nekaj smo ga tudi že ujeli. Preminula sonda Cassini ga je zajela pri Saturnu. Še bolje: Nasina sonda Stardust ga je ne le ujela, temveč v posebni kapsuli tudi odvrgla na Zemljo, kjer so dokazali njegovo pristnost.

Poročali smo že o raziskavi, ki kaže, da je pred 70.000 leti (torej, ko je človek ravno odhajal iz Afrike), skozi zunanji del Oortovega oblaka šla binarna zvezda. A ta raziskava temelji na izračunih trajektorija zvezde, ki je danes daleč od nas, in torej sklepanje o preteklosti, ki ni popolnoma zanesljivo, zato za "pionirja" velja protagonist tega članka.

Danes in nikoli več
Medtem ko se na Zemlji spominjamo krvavih dogodkov prve svetovne vojne, je 'Oumuamua tiho švignila okoli Sonca in se že odpravlja ven, povsem indiferentna do obstoja ogljikovodičnih bitij na Zemlji. Orbito zadnjega našega planeta bo prečkala čez pet let in čez 11.000 let premerila že prvo svetlobno leto oddaljenosti. Človeštvo je ne bo videlo nikoli več.

Video 1: Animacija poleta 'Oumuamue skozi Osončje

Video 2: Animacija medzvezdnega asteroida

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
ATP
# 25.11.2017 ob 15:41
100% vohunska medgalakticna ladja ;-)
Pjanc
# 25.11.2017 ob 15:44
Super članek. Ko prebereš kaj takega se takoj zaveš kako majhen si.
peglezn
# 25.11.2017 ob 16:35
Prvi medgalaktični objekt ima obliko jointa....

Hmm... is that a message?
MatjazP
# 25.11.2017 ob 19:01
zakaj znanstveniki domnevajo ali celo vedo, da ta asteroid ni iz našega osončja

Ker leti prehitro in bo zbežal Sončevi gravitaciji in odletel v vesolje..
In po enostavni kmečki pameti, je potemtakem tudi priletel iz vesolja, ker je tako hiter.
RenatoP
# 25.11.2017 ob 17:11
AkQ zaj nisi prebral samo naslov in basta
Arndovia
# 25.11.2017 ob 16:13
Res pa zgleda (no, vsaj ta racunalnisko poustvarjena slika) kot ena medgalakticna vohunska ladja ;)

The aliens are coming :P
fantasycamp
# 25.11.2017 ob 15:56
Toliko o naši pripravljenosti in moči opazovanja, brez nove tehnologije ki bo omogočala direktno potovanja in ne slingshot na planete, bo težka če katerega ne opazimo in bo naenkrat na našem predpražniku...
stariplenk
# 25.11.2017 ob 15:47
hudo :I
MatjazP
# 25.11.2017 ob 19:03
Medzvezdni prostor torej očitno ni tako zelo prazen kot se zdi...

Ne vem, kako prazen se komu zdi medzvezdni prostor, ampak v resnici je ves prostor, celo jedra atomov, precej prazen. Zdaj sem pa vse povedal ;)
Rosimario
# 25.11.2017 ob 18:01
To je zmrznjena vesoljska ladja ker je brez goriva
G.Bruno
# 25.11.2017 ob 20:10
mb128
A bomo morebiti Einstina zdaj končno dokončno pokopali?!
Tako kot Newtona, tudi Einsteina ne bomo nikoli pokopali. Njune teorije v določenih mejah veljajo in opisujejo fizikalne pojave. Tako kot je teorija relativnosti nadgradila (ni je "pokopala") Newtonovo mehaniko, tako bo morala kakšna nova teorija nadgraditi teorijo relativnosti.
eMZe
# 25.11.2017 ob 17:14
Sliši se čisto normalno, pa ni: prišel je od zgoraj... Kaj je izven Zemlje, izven Osončja "zgoraj"?
No, vemo, prišel je s tiste smeri, kamor gleda Zemljin severni pol, mi pa to smer enačimo z "zgoraj".
eMZe
# 26.11.2017 ob 19:34
@mb
Daj, vključi srednješolske možgane.
Posvetimo z laserjem na Luno. Je dovolj daleč, da nas ne bo roka bolela, če laser premikamo tako hitro, da pika po Lunini površini potuje z nadsvetlobno hitrostjo.
Naša oddaljenost od nje je 384 jurjev, obseg tira torej ene 2,5 milijona km, je kotna hitrost, s katero moraš vrteti laser, manj kot 60° na sekundo.
Postavimo dva človeka, robota, napravi, senzorja, kamor koli na Lunino površino. Sveti, kolikor hočeš, lahko pritiskaš E-je kolikor hitro hočeš, vendar tvojega E-ja ali I-ja ali T-ja na Luni ne bodo zaznali prej kot dobro sekundo po tem, ko ga boš stisnil.
Če boš senzorju A oddal "E", ta ne bo mogel nikakor sporočiti senzorju "B", da si mu povedal "E" tako, da bi ta izvedel hitreje kot s sporočilom, ki potuje med "A" in "B" s svetlobno hitrostjo.
Seveda lahko senzorju "B" sporočiš, da si senzorju "A" povedal "E", a za to ne potrebuješ svetlobne hitrosti. Lahko oddaš sporočilo obema hkrati.
V nobene od gornjih primerov pa informacija od "A" do "B" ne potovala hitreje kot s svetlobno hitrostjo. Drugo je, če si jo ti povedal obema hkrati ali zapored.
Kristus, Brahma, Pacha mama, kako tega ni mogoče zapopasti.
G.Bruno
# 25.11.2017 ob 19:44
mb128
Poglej si, kaj je to "ubežna vrednost hitrosti" - KLIK
Na kratko - telo, ki preseže to vrednost, ne more ostati v osončju.
gizmolinux
# 25.11.2017 ob 19:02
Monolit iz Odisejada 2001 ?
makoshark
# 26.11.2017 ob 21:19
@mb128
Daj poglej vendar yt filmček od Veritasuim-a. Vse pojasnjeno na res elementaren način. Iz filma/animacije ti bo jasno, zakaj tvoj Morse ne bo delal z nadsvetlobno.

@eMZe
Kristus, Brahma, Pacha mama, kako tega ni mogoče zapopasti.
Zato, ker mb128 primanjkuje osnove. Srednješolska matematika in fizika.

Da ne bo spet zamere od mb128. Žal ti manjkajo osnove, potem te pa zmanjka. O tem smo že večkrat. Saj je res krasno, da spremljaš znanost in da si navdušen. Res pa ti ne bo škodilo, da vložiš nekaj tega časa tudi v osnove.
MatjazP
# 26.11.2017 ob 13:39
@mb128
No, vsekakor če je nekdo (eMZe ali kdo drug) napisal, da lahko informacija potuje hitreje od svetlobe - se zelo verjetno moti.
Najmanj, kar bi bilo potrebno, je ponovljiv poskus, ki tak pojev demonstrira - pa še potem bi bilo treba razvozlati, ali poskus res demonstrira natančno to ali morda kaj drugega.. fizika je komplicirana reč.

Ti seveda lahko smatraš, da si nekaj dokazal na podlagi nečesa, kar je nekdo napisal v nekem forumu - in se ob tem počutiš toplo in prijetno od znotraj..
Olorin
# 26.11.2017 ob 00:14
@mb128
"A me maš za bebavega ali pa da sem tako predrzen, da si videa nisem ogledal do konca in zdaj tu gor solim vam pamet?!"

In potem se uzaljeno cudis, da te tu gor ne jemljejo resno.
eMZe
# 25.11.2017 ob 20:52
@mb128, od kod vlečeš nebuloze in traparije?
Pri izmerjenih "nadsvetlobnih premikih" gre za vtis, da kak žarek ali pljusk delcev potuje hitreje kot svetloba. Nihče ne trdi, da se delec ali informacija glede na nas giblje hitreje od svetlobe. Če se ti da brati:
https://en.wikipedia.org/wiki/Superlumin
al_motion
makoshark
# 25.11.2017 ob 20:11
mb128
Saj vem, pred kratkim sem zasledil podatek, da je ta hitrost lahko celo večja od svetlobne. Mislim, se ne zafrkavam, resno mislim!

Ja, to velja za črno luknjo ;)

A bomo morebiti Einstina zdaj končno dokončno pokopali?!

Einsteina pač ne bomo pokopali, saj tudi Newtna nismo. Vsekakor vesolje ni klasično (s tem mislim space-time), temveč je kvantno.
G.Bruno
# 25.11.2017 ob 19:19
Po pregledu arhivov v admiraliteti zvezdne flote sem ugotovil, da je edina možnost, da je to rešilna kapsula iz Varro ladje generacij.





Lahko smo mirni. Niso Borgi.
G.Bruno
# 27.11.2017 ob 16:44
obelix complicus
mb128 ... samo da vem .. a bi mi povedal, kdo je ta famozni mr. Einstine?

. .. -. ... - . .. -.
Olorin
# 26.11.2017 ob 20:25
Vidim, da nas Ajnstajnov pogrebnik se kar hara po temi...
G.Bruno
# 26.11.2017 ob 16:42
Vongobongo
Od svetlobe so samo čenče hitrejse ;)
Fizikalno možno, ker ne vsebujejo informacije.
eMZe
# 25.11.2017 ob 23:36
Sevanje Čerenkova se jasno vidi tudi v našem "superreaktorju" TRIGA. So nas gonili tja kot mulce.
Valovno čelo (kot pri nadzvočnem letalu), ki se vidi nekako vijolično, nastane, ko kateri koli delec prebije svetlobno hitrost v mediju, v reaktorskem primeru v vodi. Če se spomnite, natanko lomni količnik določa razmerje med hitrostjo svetlobe (oziroma elektromagnetnega valovanja) v vakuumu in opazovani snovi.
Za steklo čez palec jemljemo 3/2, za vodo 4/3. Delcu z nekaj megaelektronvolti torej ni težko prebiti svetlobne hitrosti.
Še več, za visoke frekvence ima voda lomni količnik celo manjši od 1, prav tako nekatere kovine.
S tem lahko dosegamo nadsvetlobne hitrosti, pojav pa se uporablja v lečah za rentgenske žarke.
A upanje hitro splahni. Pri tej hitrosti opazimo posledice disperzije: hitrost valov je sicer višja od svetlobne (fazna hitrost), a hitrost motnje, signala ipd. je še vedno nižja (grupna hitrost).
Terminologija: srednješolska fizika, valovanje na vodni gladini. Lahko pa gledate valove na morju.
Posebnosti o rentgenskih žarkih: naravoslovni faks katere koli smeri, verjetno prvi letnik.
V bistvu je podobno kot bi z laserskim pointerjem mahal in rekel, da tvoja pika potuje z nadsvetlobno hitrostjo po neki oddaljeni steni (ali Luni). Lahko. Samo pika ne prenaša signala/informacije/snovi po steni. To pa je jedro trditve o zgornji meji svetlobne hitrosti.
Homer
# 25.11.2017 ob 19:54
Kaj če so begunci na njej? Zakaj jim nismo pomagali?
luckyss
# 25.11.2017 ob 17:27
Glede na ugotovitve NASE, da v medzvezdni prostor vsako "Sonce" pošlje več planetov kot jih obdrži v svoji orbiti , to niti ni tako zelo presenetljiva zadeva...
Nastanek nekega osončja pač ni neko idilično kroženje ampak kaos,vsaj dokler se zadeve ne uredijo in stabilizirajo..po možnosti v območju "zlatolaske" z dovolj veliko luno, ki stabilizira planet in ga naredi primernega za bivanje...
Medzvezdni prostor torej očitno ni tako zelo prazen kot se zdi...
Vendar so razdalje med zvezdami še vedno takšne, da recimo v trku z galaksijo Andromede, ki se nam obeta, ne bo prišlo do trkov posameznih zvezd obeh galaksij..
Imamo pa že "domačih" asteroidov dovolj ....v tem smislu, da ga danes opazimo, jutri pa trči v Zemljo in uniči vse živo...
kislec
# 27.11.2017 ob 08:53
" Nikoli ne reci nikoli."

Ubogajoč to pravilo: ... ne reci ...
@twwwter
# 26.11.2017 ob 21:54
"Človeštvo je ne bo videlo nikoli več. "

Nikoli ne reci nikoli.
bordon
# 26.11.2017 ob 15:18
Vse lepo in prav, kar se tiče hitrosti svetlobe. Vendar bi mogoče morali o vesolju razmišljati na nek popolnoma drugačen, nekonvencialen način. Naprimer tako kot v vicu o Janezku:

Vpraša učitelj učence: "Kaj je najhitrejša poznana vrednost?" Eden od učencev odgovori, svetloba. Drugi reče: "Ne misel je hitrejša od svetlobe." Nakar se oglasi še Janezek: "Včeraj je moj oči rekel mami; Danes mi je prišlo pa prej, kot sem mislil!"
:)
makoshark
# 25.11.2017 ob 23:23
mb128

Misliš "Cherenkov radiation". Ja, zaradi delcev (recimo nevtrinov) hitrejših od fotonov, a ne v vakumu (recimo v vodi) - in še vedno je to manjša hitrost od c.

Podoben efekt poznamo tudi v zraku, ko letalo prebije zvočni zid ;)

Zakaj ne preciziraš svoje trditve glede filmčka. Če te zadeva zanima in bi rad pojasnilo, boš tudi znal postaviti bolj koncizno vprašanje. Sicer ti tudi "bog" ne more pomagati ;)

Za danes dovolj z moje strani.
makoshark
# 25.11.2017 ob 22:30
mb128

eMZe ni pisal o hitrosti večji kot c skozi prostor. Ampak kot potovanje hitrejše kot c. Kakšen warp drive (recimo tole), a to ni večja hitrost skozi prostor od c. Gre za krčenje/širjenje prostora okoli vesoljske ladje, samo plovilo pa ima "normalno" hitrost skozi prostor.
makoshark
# 25.11.2017 ob 22:25
mb128

Moraš ločiti, eno je hitrost delcev skozi prostor, nekaj drugega pa je hitrost širjenja prostora. Ta druga nima omejitve.
makoshark
# 25.11.2017 ob 22:24
mb128

Daj zapiši konkretno. S katero navedbo film vzbuja dvom v izjavo glede "svetlobne hitrosti skozi prostor" kot mejne. Ker take izjave v filmu ni.
Rugess Nome
# 25.11.2017 ob 18:32
intergalaktični falus
RoSeR
# 25.11.2017 ob 17:47
Probe sonda :)
obelix complicus
# 27.11.2017 ob 10:59
mb128 ... samo da vem .. a bi mi povedal, kdo je ta famozni mr. Einstine?
Sony girl
# 27.11.2017 ob 09:11
Ni velik falil.
makoshark
# 26.11.2017 ob 18:21
@mb128

eMZe je napisal, da je možno, da pika, ki nastane zaradi laserja na neki oddaljeni površini, lahko potuje hitreje od svetlobne hitrosti. A ta premikajoča se pika ni informacija, ker to ni vseskozi "ista" pika, gre za iluzijo - gre samo za točko, kjer se snop ustavi. Najlepše imaš to tu grafično prikazano (in še polno idej o domnevni "nasvetlobni" hitrosti):
https://www.youtube.com/
watch?v=EPsG8td7C5k
G.Bruno
# 26.11.2017 ob 16:46
mb128
Oprosti, ampak kakšno vezo ima tukaj Morsejeva abeceda? To je samo način kodiranja. Še vedno pa moraš informacijo prenesti preko nekega medija. Najhitrejši medij je elektromagnetno valovanje. Kako si predstavljaš, da je informacija hitrejša od medija, ki jo prenaša?
Dam paket na avtobus, in paket bo prej v Ljubljani kot avtobus?
MatjazP
# 26.11.2017 ob 12:12
mb128 Še enkrat. Einstine je kategorično izjavil, da v univerzumu ni večje hitrosti od svetlobne.

V resnici je to prvi zapisal Maxwell, Einstein je samo prvi, ki je to verjel.
Poleg tega pa seveda so hitrosti, večje od c, samo nobena informacija ne more potovati hitreje od c, sicer vesolje in fizika kot jo poznamo nima smisla (=vsebuje hude paradokse).
Ker teh paradoksov ne opazimo, verjamemo da fizika drži in drži tudi napisano dejstvo.
Vongobongo
# 26.11.2017 ob 09:39
Od svetlobe so samo čenče hitrejse ;)
eMZe
# 25.11.2017 ob 22:17
@mb256
Zakaj ta film vzbuja dvom v kategorično izjavo?
Enkrat v filmu se sklicujejo na pojav, ki sem ti ga poslal v Wikipedia linku (nepazljivo gledanje curka delcev) in sanjarijo, kaj bi bilo, če bi bilo. Pa ni. In če bi že bilo, bi potrebovali celotno energijo kake zvezde, ki bi jo strpali v eno vesoljsko ladjo, kar je precej nemogoče naslednjih nekaj stoletij.
Love_tigBitties
# 25.11.2017 ob 21:33
@mb Prostor se lahko širi hitreje od hitrosti svetlobe, ampak znotraj "tkanine" prostor-čas pa ne more nič potovati hitreje od hitrosti svetlobe.
MatjazP
# 25.11.2017 ob 21:17
mb128 :No ne bom vas več mučil!

Uff.. hvala [si obvezujem opečene roke in čelo] .. res si prijazen.
makoshark
# 25.11.2017 ob 21:11
MatjazP
When you stare at the wall, the wall stares back at you.

Imaš sedaj nov hobi? Zenovsko ...
makoshark
# 25.11.2017 ob 20:43
mb128

Svetlobna hitrost je hitrost delcev brez mase.
Tudi če bi se izkazalo, da hitrost svetlobe/kavzalnosti ni mejna hitrost, to še vedno ne pokoplje Einsteina. GR je model, ki daje uporabne rezultate, zaradi tega ne bo pokopan. Tako kot Newtnova mehanika daje uporabne rezultate in zato ni bila pokopana.

Navdih za film Kontakt je bil Sagan, ki je napisal knjigo ;)
G.Bruno
# 25.11.2017 ob 20:13
sifamora
Ta je iz Lire.
Lire ni več. Sedaj imajo Euro. :)
MatjazP
# 26.11.2017 ob 12:53
@mb128 : verjetno imaš prav glede Morsejeve abacede, ti verjamem na besedo.
In kaj zdaj?
makoshark
# 25.11.2017 ob 23:00
mb128

Še vedno nisi zapisal konkretno, kje je problem.

Še enkrat. Einstine je kategorično izjavil, da v univerzumu ni večje hitrosti od svetlobne. Ta filmček vzbuja vsaj dvom v to kategorično izjavo! Ergo?!

Torej, kje v tem filmu je vzbujen ta dvom?
Kazalo