Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 76 glasov Ocenite to novico!
Voyager
Ponazoritev trenutne lokacije sonde Voyager 1 glede na Osončje. Podoba je računalniško izdelana. Foto: NASA, ESA, G. Bacon (STScI)
Voyager
Ilustracija Hubblovega opazovanja območij, po katerih potujeta (in še bosta) Voyagerja. Prevodi: 8 Light Minutes - svetlobne minute. 19 Light Years - 19 svetlobnih let. Termination Shock - terminacijski šok. Heliopause - heliopavza. Kuiper Belt Objects - objekti Kuiperjevega pasu. Local Interstellar Cloud - Krajevni medzvezdni oblak. Foto: NASA, ESA, Z. Levay (STScI)
Hubble
Hubble po četrt stoletja delovanja še vedno podira rekorde. Foto: Nasa
       To je odlična priložnost, da primerjamo in situ meritve Voyagerjev s teleskopskimi meritvami Hubbla. Sondi opazujeta omejena področja, ko skoznje brzita pri 61 tisoč kilometrih na uro. Sanja se nam ne, ali so ti opazovani žepki nekaj običajnega ali redkega. Hubble nam krepi perspektivo, ker gleda širše in globlje. S tem nam daje sotvarje obeh poti, po katerih gresta Voyagerja.       
 Serth Redfield, vodja Hubblove raziskave
Krajevni medzvezdni oblak
Ponazoritev okolice Osončja in smeri potovanj. Modra lisa je Krajevni medzvezdni oblak, večja rumena Sonce (z Osončjem). Oblak in Sonce potujeta vsak v svojo smer. Centauri je Alfa Kentavra, Sirius in Procyon sosednji zvezdi. Foto: Esa
Krajevni medzvezdni oblak
Tako pa so situacijo v soseščini ponazorili pri Nasi. Foto: NASA, Goddard, Adler, U. Chicago, Wesleyan
       Voyagerjema je usojeno - morda za vekomaj - vandrati po Galaksiji.       
 Nasa
Voyager
Podatki o plazmi, ki je prihajala iz smeri, nasprotne Soncu, so bili močan pokazatelj prehoda. Foto: Nasa
1994 JR1
Kamera sonde New Horizons je še vključena in bo še dolgo. Takšne posnetke, kot je ta iz Kuiperjevega pasu, bi morda vračala Voyagerja. Toda njune kamere so ugasnili že leta 1990, takoj po slavni fotografiji Bleda modra pika, pa tudi odstranili programsko opremo zanje. Ponovna usposobitev bi bila težaven proces, zato se Nasa tega najbrž nikoli več ne bo lotila. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
Heliosfera
Sonce svoje delce ves čas piha navzven v vse smeri, pri hitrosti blizu svetlobne ti ustvarjajo heliosfero (Heliosphere). Ker pri tem "narivajo" veter tujih zvezd, se polagoma upočasnjujejo in nazadnje dosežejo točko, imenovano terminacijski šok (Termination Shock). To je podobno, kot če bi v kuhinjskem koritu odprli pipo. Curek se ob stiku s kovinskim dnom razteče v vse smeri, na neki točki pa se močno nagrbanči in upočasni. Ta točka je primerljiva s terminacijskim šokom in za njim sončni veter potuje s hitrostjo, nižjo od zvoka. Za njim je heliopavza (Heliopause), kjer že prevladuje veter drugih zvezd. Lokasti šok (Bow Shock) po meritvah IBEX-a ne obstaja. Foto: Southwest Research Institute
AC +79 3888, Gliese 445
Čez 40.000 let bo Voyager 1 precej bližje zvezdi Gliese 445. Foto: Caltech/Palomar
Voyager 2
Davno leto 1977, ko je bil izstreljen Voyager 2. Foto: NASA/JPL-Caltech
Voyager 1
Tako je videti Voyager 1 iz našega zornega kota, z Zemlje. Vsaj v radijskih valovih. Fotografija je nastala kot odziv na slavno Bledo modro piko. Foto: NRAO/AUI/NSF
Zemlja, Mesec
Zelo sveža različica Blede modre pike. Tako sta videti Mesec in Zemlja z Marsa. Pred dnevi jo je posnela Nasina sonda, ki kroži okoli rdečega planeta. Foto: NASA/JPL-Caltech/Univ. of Arizona
Innovative Interstellar Explorer
Zgodnji koncept sonde Innovative Interstellar Explorer, za zdaj še nesojenega naslednika Voyagerjev. Foto: Nasa/JPL

Dodaj v

Galaktična pot Voyagerjev dobila obrise

Voyagerja še vedno podirata rekorde
7. januar 2017 ob 15:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Skoraj 40 let že sondi Voyager postavljata nove rekorde, vsaka v svoji smeri hiteč iz sončnega sistema proti sosednjim zvezdam. Vesoljski teleskop Hubble je preveril, kaj ju čaka na poti.

Leta 1977 izstreljeni napravi, prvotno namenjeni obiskom zunanjih planetov Osončja, še vedno delujeta. Sta globoko v vesolju, z vratolomno hitrostjo drvita vsaka v svojo smer. Merita, kako je tam, kjer še nikoli ni bilo ničesar človeškega. Voyager 1 je nosilec rekorda z več kot 20 milijardami kilometrov oddaljenosti, medtem ko se Voyager 2 ponaša s tremi milijardami manj. Samo razlika med njima je le malo manjša od razdalje med Soncem in zadnjim planetom, Neptunom.

Voyager 1 je tako daleč, da je pravzaprav že v medzvezdnem prostoru. Mejo je prestopil poleti leta 2012. V vmesnem času so podvig - nekaj pomislekom v znanstveni srenji navkljub - potrdile dodatne študije.

A v teh, preteklih štirih letih se kaj veliko drugega ni zgodilo. Niti kaj veliko ne moremo videti, saj so fotografske kamere na vandrovcih ugasnili že davnega leta 1990, da bi prihranili pri energiji. Z našega vidika se res podajata v veliko, veliko črne praznine.

Deset let spremljanja
Da ni popolnoma tako, kažejo sveža opazovanja vesoljskega teleskopa Hubble (tudi že precej starega). Hubble je svoje senzorje usmeril po načrtovani poti obeh sond. Do očesa prijaznih fotografij ni iskati, saj je teleskop izvajal meritve z znanstvenimi instrumenti. Tako je premotril vsebino po poti navzdol, kar bosta lahko na mestu samem preverjali kar obe sondi sami. Vsaj deloma, saj bosta predvidoma v roku 10 let obe ugasnili. Če ne drugega, se bo vsaj okvirno vedelo, kaj ju v ugasnjenem stanju čaka tudi po letu 2025.

"To je odlična priložnost, da primerjamo in situ meritve Voyagerjev s teleskopskimi meritvami Hubbla. Sondi opazujeta omejena področja, ko skoznje brzita pri 61 tisoč kilometrih na uro. Sanja se nam ne, ali so ti opazovani žepki nekaj običajnega ali redkega. Hubble nam krepi perspektivo, ker gleda širše in globlje. S tem nam daje sotvarje obeh poti, po katerih gresta Voyagerja," je izjavil vodja raziskave Serth Redfield.

Hubble bo Voyagerja na poti dejavno spremljal še prihodnjih deset let. Prva opazovanja so obrodila nekaj zgodnjih sadov. Preliminarna analiza kaže na "bogato, kompleksno medzvezdno ekologijo, vsebujoč številne oblake vodika, pomešanega z drugimi elementi", so sporočili iz ekipe za Hubblom.

Skozi lokalni medzvezdni oblak
Sončni sistem je zgolj eden izmed (več?) sto milijard takšnih sistemov v domači Galaksiji. Je nekje na robu te galaksije, okoli njenega središča potuje s hitrostjo več kot 800.000 kilometrov na uro. Pri tem se prebija skozi ogromen oblak prahu in plinov, imenovan Krajevni medzvezdni oblak. Pravzaprav naj bi bilo Osončje zdaj na robu tega megaoblaka, pri čemer oblak prihaja pravokotno na našo smer - in nas "golta". Znana zvezda Alfa Kentavra je glede na smer potovanja Osončja desno, še bolj proti robu oblaka.

Voyager 1 gre v nasprotno smer od Sonca. Predvidoma čez 40.000 let bo pri 1,6 svetlobnega leta oddaljenosti obletel zvezdo Gliese 445. Ta je zdaj 17 svetlobnih let stran od nas v ozvezdju Žirafe, a se zelo hitro bliža Osončju in v vmesnem času se mu bo približala na dobra štiri svetlobna leta. Voyager 2 je usmerjen drugam. Prav tako čez približno 40.000 let bo pri 1,7 svetlobnega leta oddaljenosti obletel rdečo pritlikavko Ross 248, so ocenili na Nasi.

Kaj je vmes
Del teh dveh poti je preverjal Hubble. Pri tem ni iskal le mrzlih prahu in plinov, ki sestavljajo veliki oblak. Še marsikaj je pomembno, kar zmoreta preveriti tudi Voyagerja. Medzvezdna plazma, vetrovi okoliških zvezd, ki nosijo ionizirana atomska jedra in druge nabite delce; visokoenergijski kozmični žarki, magnetna polja, s katerimi je prepredeno tako rekoč vse.

Hubble teh oblakov snovi ne meri neposredno, saj ne svetijo oziroma so zelo temni. Namesto tega preverja, kaj se zgodi s svetlobo sosednjih zvezd na poti do Zemlje. Določeni elementi absorbirajo določene valovne dolžine. Če je svetloba na ta način okrnjena, se da sklepati, kdo je krivec za odškrnjene fotone.

In kaj je ugotovil? Da je ta veliki Krajevni medzvezdni oblak precej bolj razdrobljen, z lokalnimi zgoščeninami in prazninami. Iz oblaka, ki neposredno obkroža Sončni sistem, bo Voyager 2 izšel v nekaj tisoč letih. Morda je to kaj povezano s (hipotetičnim) Oortovim oblakom. Kmalu zatem bo prodrl v novo zgoščenino in kar 90.000 let bo trajalo, preden se bo zarinil v tretji medzvezdni oblak, navajajo na Nasi. Kemična sestava teh oblakov ni enaka. Morda so nastali na drugačen način ali pa v različnih delih Galaksije in šele pred kratkim postali sosedje.

Preliminarni izidi dalje kažejo, da se Sončni sistem trenutno pomika skozi posebej zgoščeno kepo. Ta ima svojsten vpliv na naš domači mehurček sončnega vetra in magnetizma, heliosfero. Na meji heliosfere, poimenovani heliopavza, se Sončev veter "bori" proti medzvezdnemu vetru in drugi snovi. To je tista meja, ki jo je Voyager 1 prečkal leta 2012 pri oddaljenosti dobrih 125 astronomskih enot od Sonca.

Zakaj V2 še ni v medzvezdnem mediju
Tista meja, ki bi jo moral Voyager 2 prečkati letos - a je ni in je očitno ne bo. Nova Hubblova opazovanja nakazujejo, zakaj. Interakcija med domačo heliosfero in medzvezdno okolico je namreč dinamična. Ko je medzvezdni medij gostejši in silnejši, močneje pritiska ob naš mehurček. Ko se sončni sistem prebija skozi redkejša prostranstva, pa manj, zato se mehur domače zvezde razširi. Ti dinamični procesi so morda v nekaj letih spremenili svojo silnost, s tem pa tudi mejo heliosfere. Tako ni popolnoma jasno, kdaj jo bo prestopil. Na Nasi zdaj domnevajo, da najpozneje leta 2020. Dodaten faktor v enačbi je aktivnost Sonca, tudi ta se skozi čas spreminja, s tem pa tudi sila, s katero ven tišči sončni veter.

Astrofiziki z dveh razlogov nestrpno pričakujejo, kaj bo pokazal Voyager 2. Prvič zato, ker bodo lahko znova preverili vse zanimivosti, ki jih je do leta 2012 sporočala prva sonda. Drugič zato, ker je V2 v boljšem stanju in bo dal precej zanesljivejše rezultate.

Na V2 še vedno deluje ključni instrument za merjenje plazme oziroma za določanje meje med mehurjem Sončevega vetra in magnetizma na eni in medzvezdnim medijem na drugi strani. To je PLS. Na V1 je PLS že davno tega poškodovala močna Jupitrova radiacija, zato so ga na prelomu tisočletja dokončno izključili. Nasa se je zatekla k premetenu obvodu in imela tudi nekaj sreče.

Ni bilo spremembe magnetnih polj
Spomnimo. Že sredi leta 2012 je sonda začela zaznavati precejšnje spremembe v okolici, a Nasa prehoda ni želela potrditi prav zaradi pokvarjenega PLS-ja. Naproti je prišlo Sonce, ki je sprožilo silno sončno nevihto. Ta je bila dovolj močna, da je začel prostor (oz. plazma) okoli Voyagerja vibrirati. Nasa je samo še izmerila, koliko te vibracije vplivajo na sondo, in prek intenzivnosti tresenja izračunala gostoto delcev v okolici. Glede na te izračune se je slavni prehod iz heliosfere zgodil 25. avgusta 2012, razglasitev pa dobro leto pozneje.

Toda manjkal je ključni pokazatelj: polariteta magnetnega polja se ni spremenila. To je nakazovalo, da je V1 morda še v območju vpliva Sonca, so opozarjali številni znanstveniki.

Na pomoč je spet - z nekoliko sreče - priskočila neka druga sonda, IBEX. Ta je pred leti naključno našla curek delcev iz Galaksije. Prek njega ji je uspelo določiti, kje je "prvobitni" sever: severni pol velikega, medzvezdnega magnetnega polja. Voyager 1 ta sever najde tam, kjer ga je našel IBEX, zato sklepajo, da je res v medzvezdnem prostoru. Znanstveniki pa so preprosto v predal pospravili modele heliosfere, ki ob prehodu ven predvidevajo večje spremembe v smeri magnetnih polj - modeli so se motili, dejansko stanje je očitno drugačno.

Vse to bo enkrat kmalu preveril Voyager 2 z delujočim PLS-jem. Velja omeniti, da je bil glavni inženir instrumenta v ZDA živeči Slovenec, Anton Mavretič. Če koga morebiti zanimajo vedno sveži podatki z naprave, so na voljo tukaj.

Kje so meje
Voyager 1 leta 2012 ni zapustil širšega sončnega sistema, kot se pogosto sklepa. Predvsem je odvisno od definicije. Če se meja postavi pri orbiti zadnjega planeta Neptuna, jo je Voyager prečkal že davno. Če mejo sončevega sestava postavimo glede na težnostni vpliv Sonca, se ta konča daleč naprej, skoraj pri polovici poti do naslednje zvezde, in to je širši sončni sistem. Vključeval naj bi tudi hipotetični Oortov oblak, dom ledenih teles, kometov in pritlikavih planetov (in morda še enega pravega). In če za mejo izberemo območje sončevega magnetnega polja in njegovega vetra, jo je prečkal pred štirimi leti.

Če bi Voyagerja delovala še precej več kot le dodatnih 10 let, bi morda preverila, ali Oortov oblak res obstaja in v kakšni obliki. Raziskala bi to oddaljeno področje in nazaj poslala fotografije. Tako, kot zdaj New Horizons, naslednik Voyagerjev, raziskuje Kuiperjev pas po Plutonu. Toda Popotnika bosta zagotovo utihnila nekje pri letu 2025, New Horizons pa po letu 2030.

Razlog tiči v napajanju, posebnih celicah, napolnjenih z izotopom plutonija (238). Ta ima kratko razpolovno dobo, zato hitro razpada, pri čemer oddaja toploto. Ta greje instrumente in se pretvarja v električno energijo. Hiter razpad pomeni tudi hitro nižanje količine proizvedene elektrike in v desetletju je bo premalo, da bi sonda še lahko oddajala signal. Nekaj v njej bo še delovalo, le slišal je ne bo nihče več, niti zmogljivi sistem anten DSN. In kot pravi Nasa, je Voyagerjema "usojeno večno potovati po Galaksiji".

Zdaj potujeta s hitrostjo približno eno svetlobno leto na 20.000 let in sta še skoraj polno opravilna. Pred kratkim je Nasa poslala ukaz, naj se obrneta v prostoru (da bi lažje opravila meritve magnetnih polj). Ukaz je bil izveden brezhibno. Voyager se je po izvedeni operaciji vrnil v prejšnje stanje in se spet vizualno zaklenil na sledilno zvezdo, Alfo Kentavro. Tisto, ki ima ob sebi planet, potencialno gostoljuben.

Alternative v predalu
Ta trenutek ni v razvoju nobenega naslednika Popotnikov in Novih obzorij. Neka zasebna iniciativa je sicer začela preučevati možnosti za izdelavo flote miniaturnih, kot čip velikih ladjic. A te bi z laserjem pri izjemno veliki hitrosti poslali do sosednje zvezde, zato ne bi ravno aktivno preučevale vmesnega prostora. Poleg tega je ta Breakthrough Starshot zelo daleč, najmanj desetletja od izvedbe.

Agencije so v tem tisočletju razvijale tri potencialne naslednike - vsi so končali v predalih. Leta 1999 so predlagali Interstellar Probe (Mezvezdna sonda). Sposobna naj bi bila razdaljo 200 astronomskih enot (ae) premeriti zgolj v 15 letih. Za primerjavo: Voyager 1, najhitreje potujoči izdelek človeških rok, je v 40 letih premagal 138 ae. JPL, predlagatelj sonde, je to nameraval doseči z nižanjem mase in inovativnim pogonom. Sonda bi imela 200 kilogramov, jadrala pa bi na sončnem vetru. Imela bi jadro s premerom kar 400 metrov. Odvrgla bi ga 5 ae od Sonca in delovala predvidoma do oddaljenosti 400 astronomskih enot, torej 400 razdalj med Soncem in Zemljo skupaj.

Druga je prišla nekaj let pozneje. Innovative Interstellar Explorer bi poganjal bolj preizkušen sistem, ionski motorji na ksenon. Ti niso silni, so pa energetsko zelo učinkoviti in delujejo dolgo. Vključno s pohitritvijo z obleti domačih planetov naj bi sonda v 30 letih dosegla 200 ae in 1.000 ae v stotih letih. Avtorji, upajoč na obuditev projekta, opozarjajo, da se nova okna za izstrelitev odpirajo na 12 let.

Esa je leta 2008 prišla na dan s svojim predlogom. Interstellar Heliopause Probe bi tudi uporabljal sončna jadra. 200 ae naj bi dosegla v 25 letih.

Katero koli nameravajo agencije izbrati, Hubble jim takrat ne bo več mogel pregledovati. Morda jo bo njegov večji brat, James Webb.



Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
odprtizvezek
# 07.01.2017 ob 15:42
Ko bi le v znanost in izobrazevanje vlagali toliko kolikor vlagamo v vojsko in nogomet, bi taki clanki bili vsakdanjik.
nuLanuLa
# 07.01.2017 ob 16:46
Kolk čisto majhnega in micanega še počutim ob teh člankih. In kakšno srečo imam, da sem se v tem širnem vesolju ničesar pojavil kot človek na Zemlji. Vsak nov dan je tisoče novih možnosti in priložnosti. Vsak nov dan bi lahko bil kot Božič in Novo leto skupaj. Se pa večino časa ukvarjamo z nekimi pritlehnimi nepomembnostmi, ki nam pomagajo verjeti, da smi nekaj posebnega.
Grommm
# 07.01.2017 ob 18:35
Odličen članek!
Res je užitek brati Aljošine zapise.
____________

Moderatoriju predlagam,
da za rubriko "Znanost in tehnologija" sprejme bolj ostre kriterije in briše tiste komentarje, v katerih pisci delajo sami sebi sramoto z dokazovanjem lastne skrajne slaboumnosti. Kaj pa imamo mi, ki nas to zanima, od tega, da nekdo, katerega IQ je na nivoju **** **** (ne smem napisati) napiše
"Vse je laž" ???
In moramo prebrati 19 takih ****** predem se prekopljemo do kakega komentarja, ki članku da dodano vrednost - saj tega ne berejo le **** in ***** ampak tudi ljudje, ki se spoznajo na astronomijo, astro fiziko, kvantno fiziko in marsikdaj človek tudi iz takih strokovno utemeljenih komentarjev zve kaj novega in zanimivega.
luckyss
# 07.01.2017 ob 17:06
@nuLanuLa
Verjetno komentar desetletja na teh straneh..
Vendar ne pričakuj odobravanja, ker tukajšnji "strokovnjaki" še ne vedo ali gravitiraš levo ali desno ;)
G.Bruno
# 07.01.2017 ob 18:52
geni7us
Temna snov in temna energija sta pojma, ki sta uvedena na osnovi opazovanj. Pospešeno širjenje je posledica temne energije, ne temne snovi. Kaj oboje pravzaprav je, za zdaj še nihče ne ve.

Dark Energy, Dark Matter - KLIK

Mimogrede, Vera Rubin, ki je odkrila temno snov, je pred kratkim umrla. Ker pa ni imela nobenega hita med Top 100, je to šlo kar mimo večine medijev. - KLIK
Ceshoot
# 08.01.2017 ob 13:01
Bober69:
Najboljši PR na svetu imajo tele vesoljske agencije (NASA, ESA, ..) , ni kaj... No ja, saj za vse te miljarde, ki jih letno dobijo in pokurijo, en dober PR-ovec res ni nek strošek.

Saj človek ne ve, če bi se ob teh komentarjih smejal ali jokal. Očitno res živimo nekem v post-faktičnem obdobju, ko javna dejstva, ki jih vsakdo lahko nedvoumno preveri, sploh ne štejejo več. Ljudje so nezaupljivi in jezni. Ker so navajeni, da je danes vse instant, se jim seveda ne da preverjati dejstev, posledica tega pa je, da ne vejo skoraj nič. To pa niti ni važno, važen je samo občutek, ki ga dobim, ko izrazim neko mnenje, pa me sploh ne zanima, če je to mnenje faktično pravilno ali ne, ni tako Bober? ;)

Naredi mi eno uslugo prosim: preveri, koliko vesoljskih agencij, ki se financirajo iz državnega proračuna, na svetu sploh obstaja (namig - imajo jo recimo tudi hrvaška, vietnam, združeni arabski emirati, mongolija in podobni "eksoti"). Nato preveri, kaj te vesoljske agencije sploh počnejo, da se vsem zdi vredno, da jih imajo. Nato preveri, kolikšen budget imajo te agencije, predvsem Nasa, če ti že gre tako v nos. Na koncu preveri še to, kakšen odstotek celotnega proračuna posamezne države to predstavlja (namig - v primeru nase je to okrog 0,5 odstotka). Mene bi na tvojem mestu dosti bolj skrbeli PR-ovci ameriške vojske, kateri gre več kot polovica njihovega BDP-ja.
mb128
# 07.01.2017 ob 16:12
Jep to so bili zanimivi in predvsem razburljivi časi. Smatram, da nas še čakajo veliko razburljivejši in bolj zanimivi časi kot dosedaj in upam, da bodo ti časi pripomogli ne samo k boljšemu razumevanju našega vesolja temveč tudi našega doma in nenazadnje nas samih!
G.Bruno
# 07.01.2017 ob 16:48
nuLanuLa
Vsak nov dan bi lahko bil kot Božič in Novo leto skupaj.
Joj, prosim, ne!
geni7us
# 07.01.2017 ob 18:24
Sicer pa ja zelo smo majhni v tem širnem vesolju, kaj šele potem ko pomislimo na medgalaktične prostore, jate galaksij, ogromno svetlobnih let velike meglice, goste črne luknje, pa tudi na multivesolja...... res rad imam astronomijo... ko gledam zvezde se kar zasanjam haha
Nikec3
# 07.01.2017 ob 16:15
To je odlična priložnost, da primerjamo in situ meritve Voyagerjev s teleskopskimi meritvami Hubbla.

"In situ" se prevede "na mestu" ali "na lokaciji".
Vongobongo
# 08.01.2017 ob 03:52
RogergR

Ampak znanosti je tu zelo zelo malo

Z tem si povedu kok dejansko si razgledan v znanosti ;) in ce nevidis znanosti v teh projektih , je precej zalostno .
tocco
# 07.01.2017 ob 19:02
A ve kdo mogoce zakaj goraj pise, da ionski pogon dolgotrajen v nekaterih virih pa piše da ima problem zaradi trka ionov na pospesevalno mrezo in se ta hitro unici no zmatra.
G.Bruno
# 07.01.2017 ob 18:57
No, pa še nekaj v na kvarkadabri sem našel :
Temna snov in temna energija v vesolju
geni7us
# 07.01.2017 ob 18:28
anar hija
po tvojem prvem komentarju obstaja teorija, če bi določeno stvar spustil v neko smer bi seveda čez neskončno let prišla nazaj na zemljo. temu pravimo tudi krožno vesolje. čeprav jaz v tej teoriji vidim neko zanko in to je ker se vesolje širi z ogromno hitrostjo je širitev hitrejša kot napr. hitrost predmeta, ki se nebi nikoli vrnil na zemljo zaradi tega... moje mnenje
smita
# 07.01.2017 ob 18:12
Bravo znanosti, bravo clovestvu in navsezadnje avtorju clanka...
Kako lepo bi bilo, da bi se vec pisalo o teh cudovitih odkritjih in svetovih...take literature se clovek enostavno ne navelica!
Kako nic smo v tej velicini...vec 100miljard....kje je milijon, kaj sele milijarda...
mb128
# 07.01.2017 ob 17:56
Ravnokar prebral.
~ leta 2022 naj bi videli t.i. rdečo novo.
Upam, da bo vidna tudi z prostim očesom.
Ceshoot
# 09.01.2017 ob 12:12
Mb128, procesi stopnje ogljika v ozračju so zelo dinamične in lahko zelo nihajo, tako da nekega "globalnega letnega outputa" niti ni. Količina človeško sproduciranih emisij se veča iz leta v leto, trenutno se mi zdi da je okrog 35 gigaton letno, kar predstavlja nekje 4 odstotke celotnih izpustov (se pravi vključujoč tudi naravne izpuste in naravni ogljikov cikel). Seveda pa je ta relativno majhna številka lahko zelo zavajajoča. Glede globalnega segrevanja je namreč pomembna stopnja emisij, ki ostajajo v ozračju, se pravi tisti plini, ki niso reabsorbirani z naravnimi procesi (ogljikov dioksid je sicer glavni, ni pa edini toplogredni plin, imaš še metan, dušikov oksid, ozon itd.) Ta stopnja toplogrednih plinov v ozračju pa se je v zadnjih 150 letih povečala za okrog 30 odstotkov mislim da, če ne še več.
Ceshoot
# 09.01.2017 ob 08:01
Amaterski astronomi nam dajo več prave znanosti kot recimo polet na Mars.
En močen laser, katerega curek bi zadel vojađerja in se vrnil bi nam več povedal kot cel projekt vojađer...


Večje bedarije še nisem slišal :)
Vongobongo
# 08.01.2017 ob 13:44
bober69

Bom pa se enkrat napisal, to kar si spesnu je navaden PR NASAisfake zarote, ki nima podlage znanosti ali sploh razgledanosti, kaj se tam dela in zakaj.

Ps; admin ce me ze brises, brisi se pol bober69ja , ker zali vse ljudi ,ki jih zanima znanost. ;)
blankadr
# 07.01.2017 ob 22:43
Veliko sreče pri raziskovanju veselja tudi v prihodnosti.
geni7us
# 07.01.2017 ob 19:00
G.Bruno
Hvala za linke si bom malo prebral
mb128
# 07.01.2017 ob 18:47
geni7us
Verjetno si ob 18:30 mislil temno energijo mar ne?
geni7us
# 07.01.2017 ob 18:38
res odličen komentar grommm, včasih so se tukaj razvijale prave debate(tudi dones se ampak manj) danes pa se tukaj zbirajo nekateri teoretiki zarot.....
mb128
# 07.01.2017 ob 18:32
geni7us
Ne, le dve zvezdi naj bi se spojili oz. sta se že, ki sta od nas oddaljeni 1.800 SL.
Pa oprosti ker sem rednova prevedel.
krosnjar
# 07.01.2017 ob 17:13
Atom je vesolje zase in naše vesolje je atom v nečem večjem.
Mi si s svojimi mislimi rišemo svoje lastno vesolje. Naj bo pisano.
Ceshoot
# 11.01.2017 ob 08:02
RogerR
To je to, zato je astronomija najbolj zanimiva znanost, ker dovoljuje največ domišljije, in vsi imamo radi pravljice....Tako ni samo pri gravitaciji, tako je pri vseh teorijah, vse so približki- le matematika je "bog"

Astro-fizika dovoljuje točno toliko domišljije, kot vsa preostala fizika. Če se ta domišljija ujema tudi z matematiko opazovanj, pa potem lahko govorimo o znanosti. To, da pa se ljudem znanost zdi kot pravljica in imajo o njej tako popačeno predstavo, da glava boli, pa ni krivda znanosti kot take, ampak bolj politike in izobraževalnega sistema.
Ceshoot
# 10.01.2017 ob 10:41
aaa
Ni mi pa jasno, zakaj znanost, ko trči v problem, da se nek pojav ne sklada s to teorijo (recimo gibanje nebesnih teles na robih galaksij) se mora odločit med tem ali se moti znanost ali pa se moti vesolje, se odloči za slednje.

To ni res, če bi bilo, znanost ne bi nikoli napredovala. Prevladujoči model vedno pač predstavlja samo najboljši približek "realnosti", ki kombinira vse do takrat nakopičeno "znanje". Ko se nakopičijo znanstveni izsledki, ki nasprotujejo splošno sprejetemu modelu, se ta splošno sprejeti model bodisi nadgradi ali pa zamenja z novim (Thomas Kuhn je to imenoval znanstvena revolucija). To se je zgodilo z newtonovsko mehaniko, zgodilo se bo najverjetneje tudi z relativnostno teorijo in tako dalje, primerov v zgodovini je dosti, s tem nima čisto noben znanstvenik nobenih problemov, ravno nasprotno - ko se to zgodi, v znanosti nastopi zelo vznemirljivo obdobje. Glede temne snovi je recimo ravno v tem času aktualna zelo zanimiva teorija enega nizozemskega znanstvenika, ki je že podala prve empirične dokaze njej v prid - izhodišče pa je, da gravitacija ni ena od osnovnih sil v naravi, ampak je emergentna, da torej velja samo na makroskopskem nivoju. Če bi bila pravilna, bi to odpravilo potrebo po temni snovi: https://phys.org/news/2016-11-theory-gravity-dark.html
Če bi bilo res kar praviš, se take študije ne bi dogajale.
Ceshoot
# 10.01.2017 ob 08:40
Moti me samo to, da se tukaj človek etiketira kot glaven če že ne kar kot izključen krivec.

Imam precejšnje probleme z razumevanjem logike za takim sklepanjem. ZDA in EU skupaj pridelata 24 % celotnih svetovnih emisij (kitajska 29, indija 6, rusija 5) in morata predvsem sami zmanjšati svoje izpuste. Kako lahko potem po tvojem "dogma" o globalnem segrevanju koristi zahodu pri izkoriščanju ostalih? In zakaj Trump potem trdi, da je globalno segrevanje zarota kitajske? :)

Vprašaj se takole: Pariški sporazum je podpisalo 194 držav (praktično cel svet), vključno s kitajsko, zda, eu-jem, rusijo in indijo, torej največjimi onesnaževalkami. Kako lahko po tvojem prepričaš več kot 150 (nerazvitih) držav, da podpišejo nekaj, kar ni v njihovem interesu, če jih prej ne prepričaš, da človeško povzročeno segrevanje res predstavlja grožnjo? Znanstvenike imajo v vseh državah in raziskave na to temo delajo povsod, ne samo na zahodu ;) Trenutno 97 % raziskav na to temo potrjuje človeka kot glavnega krivca za trenutni dvig temperatur. Če je to res, potem bodo tehnologije, kot je fotovoltaika in podobno precej hitro nujno potrebne, pa ne zaradi našega udobja, ampak preživetja :)
Ceshoot
# 09.01.2017 ob 17:46
mb128:

Kako na ta output vpliva temperatura?
Temperatura ne vpliva na output emisij, ampak obratno, zaradi povečanih toplogrednih plinov se toplota zadržuje v ozračju, kar povišuje globalno povprečno podnebno temperaturo.

Glede povečanega outputa sonca v zadnjih 50-ih letih te ne razumem. Sonce ima 11-letni solarni cikel, ta je konstanten. Od 80. do 90. let ne moreš zanemariti solarnega cikla, ta se je zgodil znotraj povprečnih vrednosti in se dogaja že od pamtiveka. Na srečo pa še nismo tam, ko bi nas morale skrbeti rdeče velikanke ;)

In zaradi tega so ustvarili to že kar dogmo da je za planetarno segrevanje odgovoren človek. Pa da ne boš slučajno sedaj mislil, da zanikam globalno segrevanje. To se dogaja in to je dejstvo vendar je tukaj, po moje, človek zanemarjoč faktor če o človeku kot faktorju lahko tukaj sploh govorimo.

Če zanemariš politiko in gledaš striktno znanstvene izsledke, je za globalno segrevanje brez dvoma odgovoren človek. To vemo iz večih empiričnih dokazov, najbolj pomembna pa se mi zdi analiza izotopov ogljika v ozračju, ki pokaže, da se je količina ogljika v ozračju sicer povečala, hkrati pa se je drastično zmanjšala stopnja točno določenega izotopa ogljika - C14. V naravno sproduciranem ogljiku je ta izotop prisoten povsod, v fosilnih gorivih pa ga ni zaradi njihove starosti, je že razpadel. Tako vemo, da je "odvečen" ogljik v ozračju prišel iz fosilnih goriv. So še drugi dokazi, spodnja atmosfera (troposfera), kjer se zadržujejo toplogredni plini, se razširja in ohlaja napram zgornji (stratosferi) recimo. Če bi bilo krivo izključno sonce, bi se obe plasti ogrevali podobno. V glavnem, mi smo krivi.

Glede ekonomskega posilstva se popolnoma strinjam :)
Vongobongo
# 09.01.2017 ob 13:59
mb128

Nevem ce si to vprasal ;) toplogredni plini zadrzujejo toploto na zemlji, ki je prej usla nazaj v vesolje. Z tem se segreva ozracje , kar topi ledenike, ki spremenijo tok morja, kar posledicno spremeni podnebje zemlje. Samo sonce se ni tok spremenilo v teh letih. In clovek je najvecji osnazevalec z toplogrednimi plini trenutno.

Ps; Kaj je razvoj po naravni poti?
zvit kot presta
# 09.01.2017 ob 12:20
Lepo napisano. Prebral sem z zanimanjem, čeprav po strokovni plati vsega niti ne razumem. Mi je pa pri tovrstnih člankih zanimivo ravno to. Vesolje, z izjemo nekaj 10 tisoč km okrog našega planeta je ene velika neznanka. Tudi za znanost in znanstvenike. Vse je bolj ali manj hipoteza in potem vsa znanost temelji na zagovarjanju hipoteze, ne pa na dejanskem stanju (ki ga pač ne poznamo in ne moremo opredeljevati). Od vsega članka mi je še najbolj všeč vmesni naslov Kje so meje.
mb128
# 09.01.2017 ob 09:29
Pozdravljen Ceshoot. Tudi jaz bi imel zate eno vprašanje.
Ne vem no, pregledal sem mnogo it strani, gledal mnogo poljudnoznanstvenih oddaj a odgovora na moje vprašanje še nisem dobil. Kolikšen je letni CO2 globalni output in koliko % tega outputa predstavljajo produkti človeške tehnologije?
Za odgovor se ti zahvaljujem že sedaj.
geni7us
# 07.01.2017 ob 18:49
mb128 ja najbrž to ma nevem čist točno kaj ze kaj namenjem, vem sam da bi te morebitni delci lahko dopolnili ostal prostor v vesolju in so iz neznanih sestavin
geni7us
# 07.01.2017 ob 18:20
mb128.
-leta 2022 naj bi videli t.i. rdečo novo.
Upam, da bo vidna tudi s prostim očesom.

A s tem misliš supernovo?? drugače pa so jo kitajci videli okrog 11stoletja s prostim očesom tudi podnevi ponoči pa so lahko brali ob njej tako močno se je videla.... upam da bomo imeli tudi zdaj toliko sreče čeprav dvomim to bi bilo spektakularno
juster
# 07.01.2017 ob 16:02
Zanimivo. Vsaj v zadnjem delu bi veljalo omeniti tudi, da je nam najbljižja zvezda oddaljena 268 000 ae. Interstellar probe bi do tja tako potreboval reci piši 20 100 let.
ksmith
# 11.01.2017 ob 08:38
@mb128: V temle videotu so na hitro razloženi "Zemljini ciklusi" zaradi spreminjana naklona, spreminjanja excentričnosti poti okoli sonca, albeda, itn... in njih povezava z ledenimi dobami:

https://www.youtube.com/watch?v=ztninkgZ
0ws
Ceshoot
# 10.01.2017 ob 16:44
Izbral si zelo neustrezen primer. Teorijo gravitacije, ki bi ustrezala vsem opazovanjem, še nismo iznašli in gravitacija je v bistvu najbolj pereč problem moderne fizike. Morda bomo v kratkem izumili teorijo kvantne gravitacije in bo problem temne snovi (in velikega poka) izginil sam od sebe, zaenkrat pa je temna snov pač najboljši približek v okviru teorije splošne relativnosti, ki trenutno pojasni največ opazovanih pojavov. Alternativ je veliko, njihov problem pa je v tem, da pojasnijo še manj, oziroma ko odstranijo potrebo po temni snovi, ustvarijo celo vrsto novih problemov :) Skratka, to področje je zelo živo, nove ideje se pojavljajo ves čas in ne strinjam se, da kdorkoli temno snov postavlja kot končno in kompletno teorijo. Zaenkrat pač delujemo v okvirih splošne relativnosti, vemo pa, da to ni kompletna slika (kar nam navsezadnje potrjuje kvantna fizika).

Na neki točki se je odločil, da ni vrag, da to ne bi veljalo za celo vesolje.

To ni neka samoglava odločitev, ampak ga v sklepanje, da je gravitacija tako skozi čas kot skozi prostor v našem vesolju konstantna, usmerjajo vsa dosedanja opazovanja:
https://briankoberlein.com/2015/08/09/ho
w-do-we-know-gravity-is-constant/

lep pozdrav
aaa
# 10.01.2017 ob 09:53
Vesolje, z izjemo nekaj 10 tisoč km okrog našega planeta je ene velika neznanka. Tudi za znanost in znanstvenike. Vse je bolj ali manj hipoteza in potem vsa znanost temelji na zagovarjanju hipoteze, ne pa na dejanskem stanju (ki ga pač ne poznamo in ne moremo opredeljevati).

Tudi mene moti ta, da ne rečem snobovska drža znanosti. Človek je stoletja gradil znanost na opazovanju bljižnje okolice. In na neki točki začel zagovarjati, da zakonitosti ki veljajo v naši bljižnji okolici, veljajo kar v celotnem vesolju. Ok. Vse lepo in prav. Lahko, da je res, lahko, da ne. Ni mi pa jasno, zakaj znanost, ko trči v problem, da se nek pojav ne sklada s to teorijo (recimo gibanje nebesnih teles na robih galaksij) se mora odločit med tem ali se moti znanost ali pa se moti vesolje, se odloči za slednje. In dobimo temno snov. In ne me narobe razumeti. Nimam znanja, da bi lahko zanikal ali potrdil obstoj (v bistvu ga nima nihče:)). Samo ni mi jasno, zakaj znanost ni sposobna v takem primeru podvomit v svoje temlje in se vprašat, če mogoče gravitacijski zakon, ki je v prvi vrsti teorija človeka (in ne zakonitost vesolja) in ki temelji na opazovanju naše bljižnje okolice, mogoče v daljni okolici vseeno ne velja.
Ceshoot
# 09.01.2017 ob 20:56
Torej gre za C izotop. Hvala za odgovor. In zakaj ta argument slišim prvič oz. zakaj tega argumenta niso navedli v nobeni poljudnoznanstveni oddaji, ki jih spremljam?!

Kot rečeno, to je samo eden od razlogov, zakaj smo lahko prepričani v človeško povzročeno globalno segrevanje, ni pa edini. Ne bi vedel, zakaj še nisi slišal za to, verjetno v teh oddajah ne gredo v podrobnosti. Glede tvoje replike pa imam kar težave z razumevanjem, ne vem točno, kaj hočeš povedat.. Katera tehnologija bi naj bila "posilična"? In kaj ima to z globalnim segrevanjem?
mb128
# 09.01.2017 ob 18:15
Vongobongo
Najprej kaj mislim s tem razvoj po naravni poti.
Poglej, gonilo človeštva so njegove potrebe oz. človek tako zadovolji svojo potrebo po čimbolj udobnem življenju ali pa razvije, izboljša tehnologijo da poteši svojo zvedavost. Ta tehnologija je tudi karseda zanesljiva ne pa da enkrat dela drugič spet ne. To je zame tehnologija po naravni poti. Tipični predstavnik je 3D printer in pa teleskop Hubble. S prvim človeštvo na udobnejši način izdeluje najrazličnejše predmete teleskop Hubble pa zadovoljuje človeško zvedavost.
Tehnologija, ki ne zadovolji teh kriterijev je zame nenaravna tehnologija, tehnologija, ki je bolj še na konceptualni ravni kot uporabniški. Ta tehnologija je posilična in je na trg prišla le zato, da bi rešila probleme Zahoda, ki ima zaradi drage delovne sile vsemanj delovnih mest.
Glede zvezde in ledu.
Vem, da led veliko večino zvezdinega sevanja odbije nazaj v vesolje. Vendar stvar ni tako preprosta. Zadnjič sem na ViasatHistory gledal dokumentarec, ki spada v serijo kako je vreme vplivalo na imperije. Naš planet nima samo ene krožnice okrog naše zvezde, naš planet ima, če sem si prav zapomnil, 3. različne krožnice okrog naše zvezde in vsaka krožnica, da se tako izazim, pride na vrsto ~ na vsakih 10.000 let. Kje smo zdaj mi v tem ciklu? A mi znaš odgovoriti na to vprašanje Vongobongo?
Mimogrede. Do pred kratkim sem bil prepričan da bo Zemlja nekoč v zelo daljni bodočnosti izgubila svoj naravni satelit oz. da se bo slednji izvil iz zemeljskega gravitacijskega primeža. Potem pa sem gledal neko odajo o Merkurju. Ne vem, se bom zopet malce nerodno izrazil.
Tudi Merkur spreminja krožnico okrog naše zvezde, lahko bi celo rekli, da v naši heliosferi obstaja nekakšna gravitacijska enačba. In zaradi spreminjanje Merkurjeve krožnice se ne spreminja samo Lunina krožnica okrog Zemlje ampak pride do pomika vseh krožnic nebesnih teles v našem osončju.
Potem pa je tu še naklon našega planeta. Ta znaša ~ 24°. Odvzameš 2° se Zemlja prične segrevati, dodaš 2° pa prideš do nove ledene dobe.
V glavnem Vongobongo faktorjev je še in še in dokler ne bom dobil odgovore na nekatera vprašanja bo ta problem imel za umetno ustvarjen problem ker nam pač nekdo hoče podtakniti nekaj kar ni zanesljivo samo zato da bi še naprej udobno živel in iskoriščal druge!
vranek
# 09.01.2017 ob 15:05
NuLanuLa- govoris o velicini vesolja. Lepo si povedal, strinjam se, le zadovoljiti se ne smes s cascenjem okolice, ampak jo moras- mo poskusati razumeti do mere, da nam sluzi in dela v naso korist. Ce ne direktno, pa posredno. Raziskave vesolja so najvecji geerator idej, razvoja in materialov. In strinjam se, te gromozanske razdalje, cas v tisocletjih, svetlobna hitrost, Hubble in njegov pogled v cas zacetka, impozantno.
geni7us
# 09.01.2017 ob 14:55
Glede podnega segrevanja...vem veliko dejstvo je da so to zadnja leta snega pri nas, da bomo čez 25 let podnebni begunci. sliši se neumno ampak jaz jih preučujem in vem kaj so. če ne bomo to spremenili bo šlo vse k vragu in zemlja v venero.... kisel dež pa je postal običajen... a se zavedate katastrofe ker čez 10 let bo že prepozno. nekaj je treba ukreniti
mb128
# 09.01.2017 ob 13:12
Ok Ceshoot. Zdaj pa mi prosim odgovori na sledeče vprašanje.
Kako na ta output vpliva temperatura?
Kaj imam v mislih? Dejstvo je da bo naša zvezda najprej postala rdeča velikanka in na koncu bela pritlikavka. Še predn pa bo naša zvezda postala rdeča velikanka pa bo izginilo vse življenje na našem planetu.
Še eno vprašanje. Za koliko % se je povečal energetski output naše zvezde v, recimo, zadnjih 50 letih. Pa prosim tukaj zanemari solarni minimum oz. solarni maksimum. Mene zanima povprečje. Recimo, zanima me za koliko se je povečala solarna radijacija če npr. primerjamo 80. leta p.s. in 90. leta p.s. A je tukaj prišlo do kakšnega porasta?
Veš Ceshoot sem namreč mnenja, da se razvoj mora dogajati, da tako zapišem, po naravni poti. Temu čemur smo pa priča sedaj pa jaz pravim razvojno posilstvo, ki je ekonomsko naravnano zaradi tega ker Zahod več ali manj ne proizvaja skoraj ničear več ker je pač tam delovna sila predraga. In zaradi tega so ustvarili to že kar dogmo da je za planetarno segrevanje odgovoren človek. Pa da ne boš slučajno sedaj mislil, da zanikam globalno segrevanje. To se dogaja in to je dejstvo vendar je tukaj, po moje, človek zanemarjoč faktor če o človeku kot faktorju lahko tukaj sploh govorimo. Je pa res, da to še ne pomeni, da lahko človek svinja po tem planetu, ki je tudi njegov dom kakor se mu zazdi!
zvit kot presta
# 09.01.2017 ob 12:26
Cervantes
# 07.01.2017 ob 22:36
Prijavi neprimerno vsebino
Vesolje se tako hitro širi, da bo kmalu implodiralo. Krivec za to je seveda tkzv. "bela energija", ki je sicer še nedokazana, a je po mnenju nekaterih astrofizikov sestavljena iz fluksa superluminalnih top kvarkov.
...................................

Kam in v kaj oziroma v čem se širi vesolje? Ali poleg vesolje obstaja še kaj večjega, obširnejšega?
Vongobongo
# 08.01.2017 ob 21:39
Rogerdoger

To pac enostavno ni res ;) Mislim da se nezavedas kok znanja rabis v teh projektih.
Ceshoot
# 08.01.2017 ob 17:15
bober69:
Hotel sem povedati samo to, da mi je čudno, da o za nas veliko relavantnejših vsakodnevnih novicah na MMC komajda najdeš poglobljeni člankek, prav vsak teden pa naletim na bombastične 'milimetrsko' natančne novice o vesolju

In tebi je to argument, da rtv slo, mediji, iluminati ali kdorkoli že manipulira s tabo? Aljoša Masten je strokovni novinar, ki kvalitetno povzame ali napiše članek o določeni temi, ki je ne moreš povzeti s par stavki. Če hočeš brati tri strani o terorističnem napadu v zda, pojdi raje na 24 ur.

In medtem, ko bodo voyagerji še vandrali naokoli, na planetu Zemlja žal ne bo nikogar več, ki bi mu to raziskovanje prišlo prav, saj bo človek prej vse zafural.

Človek je že zdavnaj vse zafural, tega se zdaj že skoraj vsak tu gor zaveda in nobenemu to ni všeč. Razlika med nama pa je v tem, da je po tvojem to delo nekih temnih manipulativnih sil, vključno z mediji, znanstveniki in ne vem še kom vse, kot da ima vse kar se kadarkoli zgodi, v ozadju nekega načrtovalca. S takim razmišljanjem problema ne boš nikoli rešil, samo povečal ga boš, ker poneumljaš, vse ki to berejo.
Vongobongo
# 08.01.2017 ob 15:57
bober69

Ce te zanima znanost o zemlji , imas tega tudi ogromno. Ampak to kar si napisal, se slisi kot zakaj raziskujete vesolje ce zemlje se niste do konca raziskal. Torej po tvoje naj opustijo doloceno smer znanosti , ker druga smer se ni koncana. Kod da so vsi znanstveniki izsolani na istem podrocju. Kr neki ;p
tr4nsy
# 08.01.2017 ob 03:01
@fergo pomembno je da se raziskuje, še pomembneje je, da je red na zemlji. Beri sistemsko mafijsko delovanje sveta.
mb128
# 07.01.2017 ob 22:18
Ja vem kr79 to sem prej spustil. Manj kot ima zvezda goriva bolj vroča postaja oz. bolj seva kar vpliva tudi na ostale objekte v "njenem kraljestvu".
kr79
# 07.01.2017 ob 22:04
https://youtu.be/D-m09lKtYT4?t=28m40s

mb128 svetujem ti da si pogledaš kaj je z sončno aktivnostjo.
Kazalo