Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 78 glasov Ocenite to novico!
Cassini, Saturn
Tako lov na prašne delce okoli Saturna v izvedbi sonde Cassini ponazarja umetnik pri Nasi. Foto: NASA/JPL-Caltech
Krajevni medzvezdni oblak
Ponazoritev okolice Osončja in smeri potovanj. Modra lisa je Krajevni medzvezdni oblak, večja rumena Sonce (z Osončjem). Oblak in Sonce potujeta vsak v svojo smer. Centauri je Alfa Kentavra, Sirius in Procyon, sosednje zvezde. Foto: Esa
Krajevni medzvezdni oblak
Prejšnja slika še v nekoliko širšem sotvarju, kot ga je pripravila Esa. Foto: ESA; NASA/JPL; NASA/JPL/Space Science Institute
Krajevni medzvezdni oblak
Tako pa so situacijo v soseščini ponazorili pri Nasi. Foto: NASA, Goddard, Adler, U. Chicago, Wesleyan
Cassini, Cosmic Dust Analyser (CDA)
Cassinijev instrument Cosmic Dust Analyser, ki je polovil in analiziral sloviti prah. Foto: Nasa
Cassini, Enkelad
Fotografija z zadnjega obleta lune Enkelad. Belina na dnu so Saturnovi prstani. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Stardust
Koščki, ki jih je pred desetletjem ujel Stardust, v posebnem gelu. Foto: Nasa

Dodaj v

Čisti medzvezdni prah ujet nekje pri Saturnu

Cassini v zadnjih vzdihljajih
16. april 2016 ob 17:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sonda Cassini je ujela kopico delcev tuje snovi, ki je zašla v Osončje, pravi medzvezdni prah. S kemično analizo je ugotovila, da pripada Krajevnemu medzvezdnemu oblaku, skozi katerega se prebija sončni sistem.

Svet zunaj meja domačega Osončja je zelo težko dosegljiv. Šele lani smo denimo s sondo New Horizons dosegli Pluton, pa je razmeroma blizu, in veteranski Voyager 1 je le pred prgiščem let prečil mejo heliosfere, območja prevladujočega vpliva Sončevega vetra. Da se prebije skozi zunanjo plast Sončnega sistema, domnevni Oortov oblak, bo potreboval še več kot 10.000 let in za dosego sosednje zvezde še najmanj dodatnih 30.000 let. Kljub sveži pobudi, ki pravi, da bi lahko miniaturne robotke tja poslala v 30 letih, ostaja dejstvo, da je priti ven iz našega sistema in pogledati, kaj tam je, izjemno zahteven in še vedno neizveden podvig.

Kozmični prišleki
Precej lažje je, če te ta zunanji svet obišče doma. Osončje trenutno skozi prostor okoli središča Galaksije drvi s hitrostjo več kot 800 tisoč kilometrov na uro. Pri tem se "prebija" skozi ogromen oblak prahu in plinov, imenovan Krajevni medzvezdni oblak. Pravzaprav naj bi bilo trenutno nekje na njegovem robu, pri čemer oblak prihaja pravokotno glede na naše gibanje in bo Osončje "pogoltnil". To ne pomeni, da se bo zgodilo kaj hudega, saj je oblak sam izjemno redek in na sredini skoraj prazen. Prej je situacija primerljiva z vožnjo avtomobila - če voziš dovolj dolgo, se bo kakšna mušica prilepila na vetrobransko steklo.

To se je zgodilo Cassiniju, ki se zadnjih 12 let podi po Saturnovem sistemu, so sporočili z Evropske vesoljske agencije (Esa), za sondo odgovorne skupaj z Naso. V poseben instrument je sonda ujela točno 36 drobnih delcev, prišlekov iz tujih prostranstev. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Science.

"Medzvezdni prah je ena zadnjih utrdb vesolja, kjer se skrivajo velike neznanke. Posamezni drobci so veliki le okoli 200 nanometrov in zelo težko jih je najti," je povedal Mario Trieloff, soavtor.

Cassinijev instrument Cosmic Dust Analyser (CDA) je namenjen analizi mrgolečega prostora okoli Saturna, predvsem prstanov, ki so večinoma sestavljeni iz vodnega ledu, ta pa naj bi nastal iz pare, ki prihaja iz Saturnove šestdeseterice lun. CDA je do zdaj ujel milijone prašnih delcev in pokazal, da velika večina izhaja iz ledene lune Enkelad - tiste, ki bi najverjetneje v Osončju še lahko podpirala razvoj življenja.

Dodatna kemična analiza, ki so jo izvedli v nemški univerzi v Heidelbergu, pa je iz milijonov delcev izločila 36 primerkov, ki so izkazovali čisto posebno kemično sled.

Prva tovrstna analiza
Na Esi nad najdbo niso presenečeni, saj je prvo detekcijo medzvezdnega prahu v vesolju izvedla že stara, zdaj upokojena sonda Ulysses (Odisej), skupno delo Nase in Ese, v 90. letih prejšnjega stoletja. Na nekaj delcev je naletel tudi Galileo. "Od tega odkritja naprej smo vedno upali, da bomo prgišče teh medzvezdnih vsiljivcev ujeli tudi pri Saturnu s Cassinijem. Vedeli smo, da če bomo uperjeni v pravo smer, jih bomo našli," je izjavil Nicolas Altobelli, glavni avtor študije in znanstvenik na misiji. "In res, v povprečju smo jih vsako leto nekaj. Potovali so v specifični smeri pri visoki hitrosti, kar se precej razlikuje od običajnih koščkov ledu, ki jih paberkujemo okoli Saturna," je dodal.

Prašnati delci so se premikali s hitrostjo 72.000 kilometrov na uro, so navedli na Esi. To je dovolj hitro, da jih težnost ne Saturna ne Sonca samega ne bi mogla ujeti. Če se ne bi prilepili na sondo (ali kateri drugi naključni objekt Osončja), bi nemoteno nadaljevali začrtano pot.

Ključna razlika med dosežkom Odiseja, Galileja in Cassinija je v tem, da zadnji omogoča tudi kemično analizo, masno spektrometrijo, saj je pravzaprav vesoljski laboratorij. Tako so znanstveniki prvič v zgodovini in situ, na mestu najdbe, preverili, iz česa je sestavljen veliki oblak, ki obkroža Osončje. Izkazalo je, da so delci zelo specifična mešanica mineralov in elementov, ki lahko tvorijo kamnine: magnezija, silicija, železa in kalcija, in to v razmerjih, ki naj bi bila dokaj običajna za kozmos. Le bolj za kemične reakcije pripravnih elementov, denimo žvepla in ogljika, je bilo manj. V prašnih delcih seveda ni bilo drugih poglavitnih sestavin oblakov, torej plinov vodika in helija.

Kozmična homogenizacija
Za znanstvenike je bilo presenetljivo predvsem to, da je bila 36-terica med seboj izjemno podobna. Pričakovali so več raznolikosti. "Vesoljski prah nastane pri umiranju zvezd. Ker so po vesolju zelo različne, smo seveda pričakovali, da bomo skozi raziskavo naleteli na ogromno različnih tipov prahu," je pojasnil soavtor Frank Postberg z univerze v Heidelbergu.

Kot kaže, je vesoljski "čarobni kotel" poskrbel za homogenizacijo prašnega oblaka, po analogiji podobno, kot mlečna industrija s homogenizacijo poskrbi, da je mleko v tetrapakih enolično. V raziskovalni skupini menijo, da so za to poskrbele supernove, eksplozije zvezd. Te pošljejo val eksplozije in energije v obliki milijonov stopinj Celzija daleč naokoli, in če je tam oblak prahu, energija lahko poskrbi za predrugačenje. Skozi stotine milijonov let, supernovo za supernovo, in nekoč čisti, prastari prah postane tisto, kar je ujel Cassini. "Prah je očitno postal enoličen skozi neki ponavljajoč se proces v medzvezdnem prostoru," je povedal Trieloff. Delce prastarega medzvezdnega prahu so našli tudi na Zemlji, znotraj meteoritov, ki so padli na planet. Ta prah je bil precej starejši in po sestavi raznolik, toda dejanskega stanja "tam zunaj" ne predstavlja več.

Raziskava univerze v Heidelbergu je tako pokazala, da se velika večina prahu v velikih medzvezdnih oblakih - tudi v tem, ki obdaja Osončje - v le nekaj milijonih let predrugači, uniči in se ponovno združi v hladnih molekularnih oblakih. Ti so navadno zelo gosti, mrzli in potencialne porodnišnice novih zvezd, ko se pod vplivom težnosti sesujejo.

Prinesla ga je na Zemljo
En vzorec tega redkega materiala je sicer prav na zemeljska tla prinesla še ena sonda, pomenljivo poimenovana Stardust. V prejšnjem desetletju je lovila komete tako, da je potovala skozi prašnati rep nekaj primerkov, in v posebni aerosolni gel lovila drobir. Leta 2006 je na Zemljo odvrgla nabrano. Kar do leta 2014 so znanstveniki skupaj z amaterskimi pomočniki potrebovali, da so temeljito premerili vse, in ugotovili, da se je na limanice ujelo sedem koščkov medzvezdnega izvora. Toda ti so bili precej bolj raznoliki, veliko večji, potovali pa so precej počasneje - bili so del precej šibkejšega "toka", je najdbo zdaj komentiral Trieloff. "Ti koščki so nenavadno veliki, zato menim, da izidi Stardusta niso nujno reprezentativni."

Pred koncem poti
Cassini se okoli Saturna, njegovih prstanov in lun podi že od leta 2004 in je zdaj pri koncu "življenjske" poti. Izvedel je nekaj zadnjih obletov večjih lun in zdaj svojo orbito spreminja tako, da se pomika stran od ravnine prstanov in naproti polom planeta. Na koncu se bo večkrat zaporedoma potopil globoko v smrtonosno Saturnovo atmosfero in nazaj, vse dokler mu ne bo zmanjkalo potisnih kemikalij. Nasa ga bo pokončala, da bi povsem izničila možnost kontaminacije ledenih lun, kjer bi teoretično lahko obstajala neka oblika življenja.

Prgišče zanimivosti
Mimogrede, v Osončje ne prihaja le tuj prah, temveč je - sodeč po tej raziskavi - pred 70.000 leti v zunanji del našega sistema, natančneje, zunanji del Oortovega oblaka, vdrla binarna zvezda. Zdaj je že precej oddaljena, takrat pa bi ob le malo drugačni poti sprožila zaporedje dogodkov, ki bi najbrž pokončalo življenje na Zemlji.

Zunaj Osončja je nastala tudi večina naše vode.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
dushevka
# 16.04.2016 ob 17:39
Cassini je res izjemna misija, ki je poslala nazaj veliko podatkov, da čudovitih fotografij sploh ne omenjam! Škoda, da gre h koncu. Sicer pa zanimiv članek, kot vedno!
papirus
# 16.04.2016 ob 20:52
čisti med zvezdni prah je ujet v vseh nas
MatjazP
# 16.04.2016 ob 20:27
@mb128 : "Hm, zanimiva podrobnost, pred več desttisočletji je v naš sončni sistem prišla binarna zvezda. "

Kajsitinor? Katera? Glede na hitrosti premikanja zvezd bi morala biti še vedno v naši bližini. Da ne govorimo o tem, da bi planetni sistem dobesedno razpadel (če bi prišla bližje kot nekaj razdalj orbite Plutona), če pa bi prišla 'v sončni sistem', recimo v bližino Jupitra, pa bi verjetno nekoliko razpotegnilo še Sonce..

Al si ti to zamešal s sneguljčico in sedem škrati?
Vongobongo
# 18.04.2016 ob 10:44
Senzor

"Rezultati so pa tako zanesljivi, da lahko iz tega ugotovijo in potrdijo, kako se mimo našega "osončja" giblje nek "medzvezdni oblak"?
Prej kot oblak je to svizec, ki zavija čokolado. V "čarobnem kotlu".


In kako ti ves ce so podatki zanesljivi? Na kaksen nacin jih spodbijas? Al si sam svizec z cokolado , ki se dela da nekaj ve?
Sitbackandlaugh
# 16.04.2016 ob 20:15
Hahaha takoj ko sem videl novico sem vedel da bo mb128 med komentatorji bolj papeški od papeža. Čestitam sam sebi za pravilno napoved.
goldy333
# 18.04.2016 ob 09:27
Dej, SENZOR, ne teži. Če te to toliko vse moti pa ne beri. Te tvoje kritike so totalno brez veze in verjetno nobenega ne zanimajo. Če pa si toliko pameten, kot se prikazuješ, potem pa ti vse to razloži nam nevednežem in sicer iz svoje glave....
mb128
# 16.04.2016 ob 22:38
No potrebno je tudi zapisati da je tudi CDA nekaj posebnega. Analizirati je sposoben tudi tako majhne delce kot npr. ~ 200 nanometrov.
aristotel
# 18.04.2016 ob 09:19
Korak po korak napredujemo s vsakim dnem. Imamo vec podatkov. Odpravlamo zmote in smo sve blizje objektivnim dejstvom. Cesar se ne vemo pa bodo dogmatiki odkrili v bibliji. V njenem imenu so farji skurili Giordana, danes pa si lastijo in interpretirajo njgova dognanja.
Vongobongo
# 17.04.2016 ob 19:11
Odlicen clanek ;)
goldy333
# 18.04.2016 ob 09:16
Vsa pohvala za članek. Lepo na dolgo in široko, da je lahko vsem razumljivo. Tako se dela. V primerjavi z drugimi mediji, ki napišejo le nekaj stavkov pa še teh je polovica kopiranih iz naslovov... Še enkrat pohvale.
iufhdfewd
# 17.04.2016 ob 09:42
"V prašnih delcih seveda ni bilo drugih poglavitnih sestavin oblakov, torej plinov vodika in helija."

Ja itak,to ti ve pa ja vsak :)
Whitetrasher
# 17.04.2016 ob 23:25
Doma hranim nekaj delcev tega prahu,če koga zanima..
šifra:UGODNO
QUENDI
# 16.04.2016 ob 22:31
....navdušijoče delo človekovih zmogljivosti......a medtem se Svet spreminja tudi v prah......upam da bo Zemlja vzdržala.....drugače ne bo nihče mogel prebirati ugotovitev sond......
mb128
# 17.04.2016 ob 11:02
Poleg drugih elementov so našli tudi helij.
http://www.sciencedaily.com/releases/201
6/04/160414145345.htm
ZeK
# 16.04.2016 ob 22:39
Tako lov na prašne delce okoli Saturna v izvedbi sonde Cassini ponazarja umetnik pri Nasi. Foto: NASA/JPL-Caltech

to mora biti noro dobra služba, da si umetnik pri NASI.
MatjazP
# 16.04.2016 ob 21:39
Okej sem prebral članek .. po novinarsko 'v naš sončni sistem' oziroma v bližino Oortovega oblaka .. na 0.8 svetlobnega leta!
Morda je iztirila nekaj kometov .. daleč od kraje planetov.
luckyss
# 16.04.2016 ob 20:28
Možno je tudi, da je naše Sonce binarna zvezda in ima "tam zunaj" malo rjavo sestrico..
papasulc
# 17.04.2016 ob 18:52
...Čisti medzvezdni prah ujet nekje pri Saturnu...
Se opravičujem vsem prisotnim, ker mi je prav ta padel iz žepa.
mb128
# 16.04.2016 ob 20:44
MatjažP a si ti prebral članek do konca?!
Jaz samo špekuliram veš.
Mimogrede, kako dolgo rabi tisti 9. planet da obkroži sonce?!
Če se prav spomnim ~ 20.000 zemeljskih let.
Senzor
# 16.04.2016 ob 23:01
Samo za preverbo srednješolskega znanja:
ta prah ima svoj izvor v najzgodnejšem vesolju. Ki je nič. Ništrc. Še prostor in čas ne obstajata. Od kod se torej za mešanje in po novem celo nastanek snovi pojavi energija, če pa energije ne moreš ustvarit, niti je ne moreš uničit?

Primerjava "mleko v mešalniku" je v celoti rezultat inteligentnega načrta. Človek namensko konstruira mešalnik iz namensko predpripravljenih sestavnih delov, človek kravi/kozi namensko pomolze mleko, v mešalnik namensko vlije mleko, in ga tudi namensko prižge. Glede tetrapakov in njihovega polnjenja je proces do pike enak.
Edina rahla vez z golo statistično verjetnostjo uradnega znanstvenega modela, ki je osnova za ta poskus, je količina mleka, ki je zlita v mešalnik. Nikakor se pa iz tega ne da dokazovat izvora mleka, še manj vrste ali izvora živali, ki ga je dala. In ali je pri tej zadevi kdo dokazal, da mešalnik sploh obstaja? Ne! Primerjava nemogoča.

Glede Stardust meritev: potrebovali so osem let, na Zemlji, in to s tehnologijo, ki je vseskozi napredovala. Cassini se med poletom tehnološko ni posodabljal v boljše aparature, niti ni imel kakršnihkoli pomočnikov. Rezultati so pa tako zanesljivi, da lahko iz tega ugotovijo in potrdijo, kako se mimo našega "osončja" giblje nek "medzvezdni oblak"?
Prej kot oblak je to svizec, ki zavija čokolado. V "čarobnem kotlu".
Senzor
# 16.04.2016 ob 21:01
Da se prebije skozi zunanjo plast Sončnega sistema, domnevni Oortov oblak

Domnevni. Prebil se bo skozi domnevnost.

"Vesoljski prah nastane pri umiranju zvezd."

Kako pa tega v najzgodnejšem vesolju raznese po prostoru, da se lahko oblikuje v gosta območja? Gravitacijski valovi? Ti v uradnem modelu ne morejo nastati brez črnih lukenj. Črne luknje pa ne morejo obstajati brez velikanskih zvezd. Kaj je bilo prej?

Kot kaže, je vesoljski "čarobni kotel" poskrbel za homogenizacijo prašnega oblaka, po analogiji podobno, kot mlečna industrija s homogenizacijo poskrbi, da je mleko v tetrapakih enolično.

"Čarobni kotel". Kaj je to, znanost, ali metafizika? In ali so res dali tako nemogočo primerjavo? Mleko v mešalniku?

V raziskovalni skupini menijo, da so za to poskrbele supernove, eksplozije zvezd. Te pošljejo val eksplozije in energije v obliki milijonov stopinj Celzija daleč naokoli, in če je tam oblak prahu, energija lahko poskrbi za predrugačenje. Skozi stotine milijonov let, supernovo za supernovo, in nekoč čisti, prastari prah postane tisto, kar je ujel Cassini.

Beseda za besedo vedno manj spominja na znanost. Podan je nek specifičen izraz, zraven pa prav nikakršne razlage, kaj dejansko pomeni in kako proces, ki ga omenja, vsaj v teoriji deluje. "Predrugačenje"? Metamorfoza? Ali mogoče alkimija? Nobeden ne pojasni, vprašanja te sorte so zato samo logična.

"Prah je očitno postal enoličen skozi nek ponavljajoč se proces v medzvezdnem prostoru,"

Retorika, retorika, retorika. "Očitno postal" in "skozi nek proces". Nobene omembe procesa, ampak očitno je postal. A je to dokaz za pravilnost same interpretacije najdbe? Kaj pa, če je prah ostal enak, ne postal enoličen?

Kar do leta 2014 so znanstveniki skupaj z amaterskimi pomočniki potrebovali, da so dodobra premerili vse, in ugotovili, da se je na limanice ujelo sedem koščkov medzvezdnega izvora.

Se pravi 8 let so za dosti večje delce potrebovali skupaj z amaterskimi pomočniki tukaj na Zemlji, Cassini je pa to opravil "on the fly"? A še kdo vidi isto besedilo, ali danes ob branju uradnih razglasov ni treba več razmišljat?

"Ti nenavadno veliki koščki in menim, da izidi Stardusta niso nujno reprezentativni."

Pomen stavka je izgubljen v prevodu. Kaj je rekel Trieloff? Jasno je samo zadnje: "izidi Stardusta niso nujno reprezentativni."
Zakaj so jih pa potem morali nujno predstaviti? Stardust ni reprezentativen, ta zadnja misija pa torej je? Kaj je naslednje? Da so vzorci s Stardusta v resnici smog?

Tako za povrh- ob pozornem ogledu lahko vsak opazi, da sta samo dve od sedmih slik ta pravi "Foto", ostalo so kompoziti in računalniške grafike. Vsaj opis ob njih bi lahko spremenili, da bi odražal realno stanje.
mb128
# 16.04.2016 ob 19:01
Hm, zanimiva podrobnost, pred več desttisočletji je v naš sončni sistem prišla binarna zvezda. Mar ji je naša zvezda "vkradla" planet, ki mu sedaj pravimo 9.?!
Kazalo