Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Je umetna inteligenca lahko nevarna?
  • Komercializcija umetne inteligence
  • Digitalizacija družbe
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 82 glasov Ocenite to novico!
false
Če bodo ljudje dovolj "pametni", bodo tehnologije umetne inteligence uporabili v dobro človeštva in ustvarili svet brez vojn ter pomanjkanja. Foto: Pixabay
false
Prihaja kvantno računalništvo, svet pa se vrti vse hitreje, je dejal Peter Geršak. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Ostajam optimist. Verjamem, da bomo ljudje zmogli uporabiti tehnologije umetne inteligence v korist in blaginjo človeštva ter da se bo zavest ljudi na našem modrem planetu dvigovala in bo potreba po vojnah in podobnih nasiljih zamrla. V obdobju od 50 do 100 let bi lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarili svetovno družbo, ki ne pozna več vojn in lakote.       
 O koncu vojn in lakote
false
Umetna inteligenca naj bi od človeka postala pametnejša na vseh področjih okoli leta 2050. Foto: Pixabay
       Torej v petih letih bomo lahko z mobilnim telefonom tipali in vohali, veliko pa je treba še narediti na področju procesorske moči na končnih napravah, da ne bo več treba pošiljati npr. videa v analizo na strežnik v oblaku, ampak se bo ustrezna analitika vrtela kar na našem pametnem telefonu. To je nekaj izmed smeri, kamor se bo zagotovo razvijalo kognitivno računalništvo.       
 O smeri razvoja
false
Zmogljivost današnjih pametnih telefonov je dovoljšnja, da je veliko vprašanje, ali bi jih Gari Kasparov premagal v šahu. Foto: Reuters
       Drugi primer pa je slavni računalnik Deep Blue, ki je v šahu leta 1997 premagal aktualnega svetovnega prvaka Garija Kasparova, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Danes so že pametni telefoni tako zmogljivi, da je veliko vprašanje, ali bi jih Kasparov premagal v šahu. Eksponentna rast razvoja tehnologije, ki se dogaja v današnjem času, je neverjetna in zato se svet vrti vse hitreje.       
 O šahovskih sposobnostih "pametnih" telefonov
false
Digitalizacija prav vsega prinaša svobodo, po drugi strani pa nevarnost hekerskih napadov. Foto: Reuters
       Začetki raziskav umetne inteligence segajo dolga desetletja nazaj, okoli 60 let v preteklost, zdaj pa so tehnologije umetne inteligence že na tej ravni, pa tudi procesorska moč računalnikov, da je umetna inteligenca postala zanimiva v komercialne namene. Torej to, kar IBM imenuje kognitivno računalništvo, je komercializacija umetne inteligence, kar se je mogoče še pred desetletjem zdelo utopično.       
 O komercializaciji umetne inteligence
false
Moč procesorjev eksponentno narašča, kar je omogočilo skokovit razvoj tehnologij umetne inteligence. Foto: freedigitalphotos.net
Yamaha motobot koncept
Yamahin robot vozi motor. Foto: Yamaha
Matrica
Znanstvenofantastičnih filmov, kjer svetu zavlada umetna inteligenca, ne manjka (iz filma Matrica). Foto: Youtube
       Razumeti emocije je za kognitivne sisteme še vedno dokaj težka naloga. Npr. ali bodo kognitivni sistemi lahko kadarkoli razumeli sarkazem ali satiro? V nekem kontekstu je lahko stavek mišljen sarkastično, v drugem kontekstu pa je lahko enak stavek satiričen ali pa v tretjem čisto normalno in dobronamerno mišljen. Količina podatkov za analizo in procesna moč kognitivnih sistemov nenehno narašča. Predpostavlja se, da bodo v prihodnosti kognitivni sistemi bili sposobni razločevati različne tipe emocij.       
 O čustveni inteligenci strojev
false
Kognitivno računalništvo poskuša oponašati človeka. Foto: EPA

Dodaj v

"S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote"

Okoli leta 2050 naj bi umetna inteligenca postala pametnejša od človeka
4. julij 2017 ob 06:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Umetna inteligenca bo znala vohati, tipati, znala bo gledati in razumeti slikovne vsebine, znala bo slišati tisto, kar je pomembno, ter delati nevidne stvari vidne," je napovedal Peter Geršak z IBM-a.

Eksponentna rast procesorske moči in razvoj tehnologij umetne inteligence sta na točki, ko je umetna inteligenca postala zanimiva v komercialne namene, kar se je še pred kakšnim desetletjem zdelo čista utopija. Če je prvi računalnik v zgodovini, šlo je za slavni Deep Blue, šele leta 1997 zmogel premagati takratnega svetovnega prvaka v šahu Garija Kasparova, bi ga danes lahko premagal že vsak malo bolj "pameten" telefon, je v pogovoru za MMC poudaril IBM-ov tehnični direktor za JV Evropo Peter Geršak in dodal, da se nam trenutno pred očmi dogaja prihod kvantnega računalništva, svet pa se vrti vedno hitreje.

Komercializacije umetne inteligence so se pri IBM-u lotili s kognitivnim sistemom Watson, ki ga lahko naučimo marsikaj, in sicer od postavljanja diagnoz in terapij za rakave bolnike do ukvarjanja s spletno varnostjo. Bodo kognitivni sistemi v prihodnosti dobili tudi čustveno inteligenco? Bodo sposobni razumeti sarkazem in satiro? Bo človeštvo umetno inteligenco uporabilo v dobre ali zle namene? Geršak ostaja optimist, saj je prepričan, da bi že v 50 do 100 letih lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarili svet brez vojn, lakote in pomanjkanja.

Več v intervjuju spodaj.


Po kakšnem načelu deluje kognitivno računalništvo? Kako naučimo kovinski stroj avtonomno misliti?
Kognitivno računalništvo poskuša oponašati človeka. Kako ta razmišlja, kako se giblje, kako govori, in to vse skupaj ni nič drugega kot skupek matematičnih algoritmov, ki jih povezujemo v celoto, da dobimo praktično rešitev ter uporabno aplikacijo, s katero lahko računalniški program opravlja različne naloge namesto nas. Najprej ga učimo tako, da vnesemo neki korpus oziroma telo, ki predstavlja osnovno bazo znanja, iz katere zajema. Povemo mu, kaj je prav in kaj je narobe. Stroj zna tako razlikovati, kaj je želeni cilj.

Si lahko stroji sami izmišljujejo, kaj je prav in kaj narobe ter pišejo lastna pravila?
Lahko, če jih tako programiramo, a jaz tega vsekakor ne bi avtomatiziral, ker mora končno presojo vedno imeti človek. Stroj se sam uči tako, da mu damo možnost dopolnjevanja baze znanja. Vsako nalogo, ki jo izvede, lahko analizira, tako da ve, kaj je naredil, na podlagi naše povratne informacije pa ve tudi, kako dober je bil rezultat. Če gre za najboljšo mogočo potezo v takšnih okoliščinah, bo to izkušnjo zapisal v bazo znanja za prihodnje primere.

Človeška šibkost je pozabljanje, stroj pa nikoli ne pozabi ničesar. Je pa dejstvo, da nekega generalnega programa z vseobsegajočim znanjem na svetu ni. So sicer različni poskusi, da bi se naredila vseobsegajoča baza podatkov oz. korpus, a za zdaj tega še ni. Takrat ko bo, moramo poskrbeti, da bo uporabljen v dobro človeštva.

Kakšne so še prednosti razmišljujočih strojev, ki ne pozabljajo?
Ljudje nismo dobri pri prepoznavanju vzorcev, tu mislim na primere, ko gre za velike količine podatkov. Druga prednost je lociranje in dostopanje do znanja, kar lahko stroj naredi v zelo kratkem času, pri človeku pa gre to počasneje. Tretja prednost je eliminacija pristranskosti, saj stroj vedno presoja racionalno, a v obsegu tega, kar je naučen. Kognitivni sistemi so tudi odlični pri procesiranju naravnega jezika. In seveda stroji imajo praktično neomejene zmogljivosti.

Če podam na primer kontrolo barve avtomobila, smo za zdaj še ljudje tisti, ki potem ko je avto narejen, gledamo, ali je barva oz. odtenek barve laka v redu. Človek pa se utrudi, postane po določenem času nepozoren, kar za stroje ne velja. Stroj lahko 24 ur na dan analizira, ali je odtenek barve laka znotraj toleranc.

IBM-ov kognitivni sistem Watson for Oncology (op. a. Watson za onkologijo) dnevno prebira novo literaturo, ki nastaja na tem področju in jo dodaja že obstoječemu korpusu znanja, saj je do zdaj imel že več kot 15 tisoč ur učenja z najboljšimi zdravniki na področju npr. raka dojke.

Boste rekli, da Watson zdravi bolje od človeškega zdravnika, ga lahko kar nadomesti?
Watson pomaga postaviti diagnozo in predlaga ustrezno metodo zdravljenja, toda zdravnik je še vedno tisti, ki se na koncu odloči. Trenutno stroj diagnosticira in predlaga zdravljenje tako dobro kot najboljši zdravniki in se hkrati še vedno uči. Gre za podporo zdravniku, ki tako lahko sprejme boljše, bolj informirane odločitve glede zdravljenja pacienta.

Omenili ste prepoznavanje vzorcev s čimer med drugim merimo tudi človeški inteligenčni kvocient (IQ), potem lahko rečeva, da so stroji potencialno neskončno inteligentnejši od ljudi?
Če gledamo samo na inteligenčni kvocient (IQ) in če je kognitivni sistem seveda natreniran na reševanje takšnih nalog, lahko temu tako rečeva. Obstajajo pa tudi druge vrste inteligence, kot je emocionalna ali čustvena inteligenca (EQ) oz. socialna inteligenca, česar stroji za zdaj še nimajo – zato jih v bistvu poimenujemo umetna inteligenca.

Bodo stroji v prihodnosti dobili tudi čustveno inteligenco?
Razumeti emocije je za kognitivne sisteme še vedno dokaj težka naloga. Npr. ali bodo kognitivni sistemi lahko kadar koli razumeli sarkazem ali satiro? V nekem kontekstu je lahko stavek mišljen sarkastično, v drugem kontekstu pa je lahko enak stavek satiričen ali pa v tretjem čisto normalno in dobronamerno mišljen. Količina podatkov za analizo ter procesna moč kognitivnih sistemov nenehno narašča. Predpostavlja se, da bodo v prihodnosti kognitivni sistemi sposobni razločevati različne tipe emocij. Prihodnost bo pokazala, ali bodo kognitivni sistemi nekoč v prihodnosti sposobni občutiti občutke in s tem postati čustveno inteligentni.

Na kaj vse se poleg onkologije spozna vaš pametni program Watson, ki ste ga prej omenili?

Treba je vedeti, da je Watson družina specializiranih kognitivnih rešitev. Torej je teh t. i. Watsonov veliko. Eden je prej omenjeni za onkologijo, ki na podlagi diagnoze in zdravstvenega stanja bolnika glede na izkustvene vrednosti iz preteklosti ponudi zdravniku optimalno terapijo. Gre za namensko zgrajen stroj, ki zdravnikom pomaga pri zdravljenju pacientov z rakom.

Drugi takšen je Watson for Cyber security (op. a. Watson za kibernetsko varnost), ki pa je zgrajen na takšen način, da sodeluje vzajemno s sistemom za zbiranje varnostnih informacij in dogodkov (op. a. angl. SIEM – Security information and management system), ki zbira podatke in dogodke z računalniških omrežij ter računalnikov, za katere je odgovoren. Lahko se zgodi napad na dva računalnika v podjetju in prej je moral vse te dogodke korelirati ter analizirati varnostni inženir ročno, da je ugotovil, ali gre za isti napad. Z uporabo kognitivnih sistemov za kibernetsko varnost se identifikacija vrste varnostnega napada oziroma vdora ali kakršne koli nenormalnosti v informacijskem sistemu in reakcije nanjo tako zmanjša z nekaj ur na zgolj minute. In vemo, da je v takšnih primerih, ko se npr. računalniški virus hitro širi po omrežju, hitra reakcija še posebej ključna.

Tretji primer pa so Watson API-ji (op. a. Watson vmesniki uporabniških programov), s katerimi lahko sestavljamo naše aplikacije po potrebi – kot legokocke. Torej lahko zelo hitro in enostavno, brez veliko programiranja naredimo lastno aplikacijo, ki vsebuje tudi kognitivne elemente. Ta platforma se imenuje IBM Bluemix in je dostopna prav vsakemu, do določene količine porabe zastonj.

Umetna inteligenca je s kognitivnim računalništvom močno napredovala, kajne?
Začetki raziskav umetne inteligence segajo dolga desetletja nazaj, okoli 60 let v preteklost, zdaj pa so tehnologije umetne inteligence že na tej ravni, pa tudi procesorska moč računalnikov, da je umetna inteligenca postala zanimiva v komercialne namene. Torej to, kar IBM imenuje kognitivno računalništvo, je komercializacija umetne inteligence, kar se je mogoče še pred desetletjem zdelo utopično. A informacijska tehnologija je naredila takšen skokovit preboj, da se zdaj lahko zelo hitro izvajajo kompleksni algoritmi umetne inteligence in da se lahko obdelujejo ogromne količine podatkov praktično že v realnem času.

Za primer poglejmo ameriški kviz Jeopardy!, kjer postavljajo izredno kompleksna vprašanja. Tekmovalci morajo biti praktično "wikipedia" in "klikerji" jim morajo hitro delati, da lahko pravilno sklepajo ter hitro odgovarjajo. Leta 2011 je Watson tekmoval proti dvema šampionoma in zmagal. Takratna strojna oprema je bila 19 IBM POWER7 strežnikov v gruči z 2880 procesorji in 16 TB delovnega pomnilnika. S pomočjo te strojne opreme in specializirane programske opreme ter ogromnega korpusa mu je uspelo vprašanja razumeti in na njih odgovarjati v realnem času. To je bil velik računalnik, a dandanes, zgolj šest let pozneje, je podobno zmogljiv računalnik v 40-centimetrski škatlici.

Drugi primer pa je slavni računalnik Deep Blue, ki je v šahu leta 1997 premagal aktualnega svetovnega prvaka Garija Kasparova, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Danes so že pametni telefoni tako zmogljivi, da je veliko vprašanje, če bi jih Kasparov premagal v šahu. Eksponentna rast razvoja tehnologije, ki se dogaja danes, je neverjetna in zato se svet vrti vse hitreje.

Kje vidite razvoj v prihodnjih 10, 20 letih?
Umetna inteligenca bo znala vohati, tipati, znala bo gledati in razumeti slikovne vsebine, znala bo slišati tisto, kar je pomembno, in delati nevidne stvari vidne. Torej v petih letih bomo lahko z mobilnim telefonom tipali in vohali, veliko pa je treba še narediti na področju procesorske moči na končnih napravah, da ne bo več treba pošiljati npr. videa v analizo na strežnik v oblaku, ampak se bo ustrezna analitika vrtela kar na našem pametnem telefonu. To je nekaj izmed smeri, kamor se bo zagotovo razvijalo kognitivno računalništvo.

Digitalizacija prav vsega po eni strani omogoča veliko svobodo, saj je vse le nekaj klikov stran, a po drugi strani predstavlja tudi veliko nevarnost zaradi potencialnih kibernetskih napadov. Kje vidite rešitev za omenjeno dilemo?
Dobro vprašanje. Po navadi je kibernetski kriminal vedno korak pred drugimi, razen če ga z dovolj pozornosti in po možnosti z uporabo umetne inteligence prehitimo. Nekaj takega poskuša Watson for Cyber Security, ki globinsko spremlja dogajanje na spletu, prebira tvite, pregleduje, kaj se dogaja na spletnih straneh ... itd. Iz določenih signalov lahko ugotovi, da se bo zgodil kibernetski napad in ustrezno preventivno ukrepa. Omenjena tehnologija se sproti uči in izpopolnjuje, tako da postaja vedno bolj učinkovita. Kibernetski kriminalci verjetno razvijajo podobno tehnologijo v svoje namene, tako da se bosta v prihodnosti prav mogoče spopadali umetni inteligenci na obeh straneh – na beli in črni strani.

Zdaj se nam pred očmi dogaja prihod kvantnega računalništva, ki bo izredno močno na področju kriptografije oz. šifriranja. Dešifriranje podatkov šifriranih z modernimi algoritmi, ki jih dandanašnji še celo najmočnejši računalniki razvozlajo mogoče desetine, stotine let, bo kvantni računalnik zlomil za šalo. Cel koncept varnosti, ki trenutno velja, se bo zamajal in prehod v dobo kvantnih računalnikov bo treba skrbno načrtovati globalno, saj bodo kot specializirano orodje. Spremenili bodo veliko tega, kar danes vemo in počnemo na področju varnosti in šifriranja podatkov.

Obramba pred kvantnim računalnikom je ...
Kvantni računalnik! To je kot specializirano orožje, če jo imata obe strani se vzpostavi ravnotežje.

Kdaj bodo razmišljujoče naprave oziroma roboti postali pametnejši od ljudi in ali je to lahko potencialno nevarno za človeštvo?
Po današnjih napovedih se bo to zgodilo okoli leta 2050, ko bomo prešli točko t. i. singularnosti in bo umetna inteligenca postala pametnejša od človeka na vseh področjih. Prof. Dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožefa Stefana je pred kakšnim letom dejal, da ko bomo prišli do točke singularnosti in bodo stroji postali pametnejši od nas, bomo dobili superinteligenco, kar ni nujno slabo. Če jo bomo znali izrabiti v dobre namene, bo to super in človeštvo bo uspevalo ter se razvijalo naslednja stoletja.

V znanstvenofantastičnih filmih v črnih scenarijih na Zemlji zavladajo roboti, ki zasužnjijo ljudi ...
Točno tako. Če ste brali Julesa Verna 20 tisoč milj pod morjem, takrat niso vedeli, kaj je to podmornica, zdaj pa je to nekaj standardnega. Torej tudi ti filmi na nekakšen način kreirajo prihodnost.

Bo človeštvo superinteligenco uporabilo v dobre ali slabe namene, kaj mislite?
Ostajam optimist. Verjamem, da bomo ljudje zmogli uporabiti tehnologije umetne inteligence v korist in blaginjo človeštva in da se bo zavest ljudi na našem modrem planetu dvigovala ter bo potreba po vojnah in podobnih nasiljih zamrla. V obdobju od 50 do 100 let bi lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarili svetovno družbo, ki ne pozna več vojn in lakote. Dobrine, kot so hrana, bivalni prostor, potreba po varnosti, itd., bi lahko s pomočjo umetne inteligence postale dostopne vsem ljudem, kar bi omogočilo, da bi se lahko osredotočili na stvari, o katerih si še dandanašnji človek zamisliti ne more, da obstajajo. Torej bodimo optimisti – prihodnost je svetla!

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
tetka
# 04.07.2017 ob 06:38
Eh, brez vezen članek. Pa tako sem bil optimističen, ko sem videl naslov..Gospod Geršak, to je navadna reklama za IBM, nič drugega. Kaj bo čez 20 let ne ve nihče, niti IBM, kakšne lakote, vojne,...pa to napovedovanje prihodnosti je na ravni šlogaric iz kavne usedline. Bolj verjetna je tretja svetovna vojna s popolnim uničenjem sveta, kot pa to Geršakovo optimistično blebetanje. Stephen Hawking je proti AI z argumenti, ki presegajo šloganje in marketing ... Lep novi svet pa lahko že danes občudujem, ko gledam mladino, ki ne zna več pisati, digitalne vsebine na telefonih pa uporablja za ..wikipedijo, učenje jezikov, šah ??????...ne, uporablja za snapchat, instagram, selfije z našobljenimi ustnicami in six packi in za pošiljanje sporočil tipa &%$%$ LOL ...to je ta veliko opevana raba tehnologije .....gospod Geršak, kako pa kaj vaši otroci in mobilni telefon ?
Hijena
# 04.07.2017 ob 06:49
AI je prihodnost, vendar bo sprva uporabljena za vojaške namene, ker z njo sigurno ne bodo delili rožic.
DLeagueStar
# 04.07.2017 ob 06:40
Mja, ljudje se ze 15.000 let koljemo med sabo sedaj se bomo pa s pomocjo umetne inteligence nehali v roku 100 let...

Cel intervju precej zanimiv potem pa gospod takole zakoraka v ne optimizem ampak utopijo.

AI ni hec in ni nasa odresitev. Lahko bi bila, ce clovek ne bi bil tako pokvarjen- realnost je pa zal taka, da bo prej Iron Man obleka realnost kot pa koncane vojne in lakota.
AlFe
# 04.07.2017 ob 06:34
"S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote"

Ja, seveda. Ker prvo, kar bi umetna inteligenca naredila, bi bilo iztrebljanje tistega parazita, ki se imenuje človek. Potem bi bilo vse v redu, kajne?
Baba Tečna
# 04.07.2017 ob 07:08
Predno se začnemo ukvarjati z umetno inteligenco, bi morali kaj postoriti glede človeške neumnosti...
G.Bruno
# 04.07.2017 ob 08:44
Umetna inteligenca nima šans proti naravni neumnosti.
Franc Pijanc
# 04.07.2017 ob 07:01
Taki kao poljudnoznanstveni članki so tisti ki zavajajo in delajo škodo znanosti.

IBM je imel naprimer youtube kampanijo kjer so trdili da bodo v roku petih let razvili tehnologijo za zaznavanje vonja in otipa preko pametnih telefonov. No ta kampanija se je odvijala pred petimi leti, torej preveč optimistično.

Eksponentna rast procesorske moči in razvoj tehnologij umetne inteligence

Eksponentna rast procesorske moči se upočasnjuje. Ne uspemo več dohiteva moorowega "zakona". Vrjetno bomo prej kot v desetih letih prišli do točke, kjer manjših procesorjev ne bo več mogoče izdelovati, ker bomo dosegli mejo.

Kar se tiče PRAVE umetne intelegence, pa dvomim da jo bomo sploh kdaj dosegli.

Kvantni računalniki mogoče.
tigerBKK
# 04.07.2017 ob 06:58
Sem mislil, da je bil Terminator zf film, zdaj pa se mi vedno bolj dozdeva, da je Terminator drama...
Krimsky
# 04.07.2017 ob 08:33
Vse nove tehnologije se ponavadi najprej uporabijo v invazivne namene, premagovanje, podjarmljanje in zasužnjevanje drugih.
~
Zakaj upamo, da bo človeštvo pri umetni inteligenci ravnalo drugače?
pašeresje
# 04.07.2017 ob 07:53
moje mnenje

ne bo šlo, elita si prizadeva za srednjeveški fevdalizem (z imigracijami ljudi, ki jih je lahko manipulirati z vero v nadnaravne zadeve, z bistveno višjo nataliteto), da bo fevdalizem uspel, uvajajo vedno več nadzora na vsakem koraku (od interneta, bančnih kartic,...)

denar je sveta vladar, nič ni prepuščeno naključju, smo v fazi vračanja v srednji vek, saj ni odpora proti temu...
bruhnmici
# 04.07.2017 ob 07:42
To bo šele zabavno, ko bodo humanoidi začel seksat z ljudmi. Kdo bo spisal kodo za tovrstno interakcijo? Based onXXX sites mogoče?! Keh, keh. Mimogrede. Mir, razumevanje? KježivišPero??? Školjke v Piranskem zalivu bodo še vedno deležne nadglavnih nebuloz, vse skup bo šlo pa bolj v smer novodobnega usmerjenega suženjsktva za potrebe investitorjev v tovrstno tehnologijo, kot pa utopično iskanje ponovitve Woodstocka, rožic in LSD mavričastiv vglavnih efektov.
maher
# 04.07.2017 ob 08:57
A ja? A res? Se pravi, da bo umetno inteligenco ustvarjala elita dobrih, plemenitih, okoljsko ozaveščenih, miroljubnih, pravičnih, socialno občutljivih, skratka visoko etičnih in moralnih osebkov? In kje bo to počela? Skrita v bunkerjih globoko pod zemljo, tam, kjer jim ne bo mogla do živega današnja elita korporativnih, vojaških, finančnih in političnih krvosesov - za katere bi prevlada UI pomenila konec vsakršne moči in oblasti? A se mal hecate, a ne, gospod Geršak?
boro007
# 04.07.2017 ob 07:55
Kognitivno računalništvo poskuša oponašati človeka

S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote


Kontradiktorno, bi človk djal...

Napovedujejo, da bo singularnost oz. čas ko bo AI po inteligenci enak človeški inteligenci, nekje okoli 2045 ... Takrat si lahko obetamo vse možne oblike "terminatorjev", in samo upamo lahko da si jih ne bo prvi lastil kak duševno šibak narod kot je amerika...

V primeru da ne bomo že prej zaključili in bo obveljala tista Einsteinova, da se bomo v četrti svetovni vojni borili s palicami in kamni.
zakrajšek
# 04.07.2017 ob 09:18
Umetni inteligenci (razen po računskih/spominskih zmogljivostih) nikoli ne bo uspelo doseči, kaj šele preseči človeškega uma, saj ji bo manjkala njegova bistvena (in za nas nedoumljiva, skrivnostna) sestavina: ZAVEST - in vse tisto, kar iz nje izhaja.
sosman
# 04.07.2017 ob 07:57
Naivni idealist. Misli, da vojne nastanejo kar tako, spontano in da zadaj niso neki interesi in predvsem velik biznis, dolgoročni plani.
ErikD
# 04.07.2017 ob 07:36
Skynet
zakrajšek
# 04.07.2017 ob 15:20
makoshark: In kaj je to zavest?. Živali se zavedajo. Seveda nivo ni isti kot pri človeku. Tudi roboti se bodo zavedali, a nivo bo spet drugačen.

Zavest je predvsem zavest o sebi; o tem, da si; da si živ in umrljiv - in da se zavedaš samega sebe, časa in smrti. (Ne le sveta okrog sebe.) Da veš, kaj počneš, in zakaj počneš, kaj je prav in kaj ni prav. Kaj je so-človek, kaj je empatija .... itd, vse to izhaja iz zavesti-o-sebi.

Izdelaj mi, prosim te lepo, takšnega robota, makoshark.
Vongobongo
# 04.07.2017 ob 12:20
moj komentar

Vojn in lakote se bomo resli, kot ti hiperbogati pogruntajo , da so lahko se bolj bogati na dolgi rok , ce je mir na svetu ;) Prej ne ;)
aparat-čik
# 04.07.2017 ob 09:14
da bo vladalo in odločalo nekaj, kar v resnici sploh ne zna razmišljati, je še slabša opcija za prihodnost.

gospod Strokovnjak ne loči med računanjem in mišljenjem. AI ne zna drugega kot računati.
mataj-finance
# 04.07.2017 ob 08:48
Bolj verjetno bodo globalistični oligarhi s pomočjo umetne inteligence ustvarili STASI na steroidih.
tuintam
# 04.07.2017 ob 08:25
"S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote"

Ja sej. Je rekla Kleopatra v enako imenovanem filmu Antoniju: "Financiram tvojo VOJSKO, ker želim da EN imperij in MIR zavladata svetu." Financirala je VOJSKO; , da bi bil MIR, Mislim tudi, da ženska vrsta ničesar ne pozabi, npr. Pa da so ljudje, ki ne pozabijo ničesar, živijo pa zelo malo časa. Tudi se meni zdi, da je današnja disleksija reakcija na preveč spomina ipd.

Če bi nam zavladala umetna inteligenca, potem bi verjetno dali oblasti še več pooblastil, da ne b bilo oblastnosti, dali upraviteljici Državi v last vzajemni kapital, da bi še manj priznavala državo kot celoto (celoto), da bi dotično celoto kao priznala bolj... Če bi Geršaka fotografirali, kako se joče, bi bilo bolje...
ASomer
# 04.07.2017 ob 22:28
Že sedaj bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote...
dsuser
# 04.07.2017 ob 11:49
Znanstveniki bi morali biti dosledni pri izražanju. Ker stroj nima zavesti, bi bilo korektno reči, da je sprejemanje neke odločitve avtomatizirano, in ne, da se stroj ali robot odloča. Slednje je namreč pomensko nepravilno, čeprav privlačno s stališča promocije. Žal morajo danes tudi znanstveniki promovirati svoje delo, včasih skoraj bolj kot trgovci svoje blago.
el CARTEL
# 04.07.2017 ob 07:48
"S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote"

glede na to,d a so bile VSE tehnološke inovacije praktično najprej uporabljene (predvsem s strani amerike, ki pač največ vlaga) za vojne in masovne poboje, ali utrditev prevladujočega položaja neke velesile

dvomim,d a bi bilo z umetno inteligenco kakorkoli drugače.
razen, če bi umetna inteligenca premogla toliko "inteligence", da se sama upre njihovemu početju
Trubadur
# 04.07.2017 ob 07:37
Trenutno kaže na popolno nasprotje... več je VR svetov, kjer se odvijajo boji in vojne, kot miroljubnih... Ali je IBM na istem planetu kot mi?
1986
# 04.07.2017 ob 07:32
Se kar strinjam z ostalimi, da bi U.I. najprej "počistila" nas. Vendar bo verjetno imela v jedru postavljeno zakonitost, da se ljudi kot vrste ne sme uničiti. To o koncu vojn pa se povsem strinjam. Zakaj? Čez 100 let bo verjetno res čisto vse v digitalni obliki. Rojstni listi, osebna id., denar, vse v glavnem bo na čipu. Čip bo takrat že na nano ravni, če ne še manjši. Tudi če boš želel biti "off the grid" ti ga bodo lahko podtaknili v cepivo recimo. In tu me najbolj skrbi ta U.I.
V bistvu bomo imeli one world government. U.I. pa bo vse nadzorovala. Ves internet, brala vse zapise in ob prvem znaku prepovedanih zapisov ali mnenj te bo lahko izklopila ali "izbrisala". Ker bo tako programirana. Za začetek ukinjena možnost plačevanja, zdravljenja pa vse do končne oblike, ko si živ a ne obstajaš. Sliši se naravnost iz filma pa sem 99%, da bo točno tako. 100 let smo stran, pa se že danes izvaja cenzura z določenimi posledicami za posameznika v družbi. Tudi če mnenje ne spodbuja nikakršnega nasilja. U.I. kot admin bo šele pravi fašizem.
makoshark
# 05.07.2017 ob 21:10
Binder Dandet

Kar si napisal glede 3 stanj ne drži.
Qubit in kvantno računanje: https://www.youtube.com/watch?v=g_IaVepN
DT4
moj komentar
# 04.07.2017 ob 15:55

makoshark
Zanimiv fenomen je, da najbolj pametni ste ravni tisti, ki v šoli te pameti nikoli niste znali pokazati. Zakaj misliš, da znaš razmišljati, če tega nisi nikoli objektivno pokazal? V razmislek.


Ker me ne poznaš, ne moreš vedeti koliko sem šolan, kaj šele, kje in kako sem se objektivno dokazoval. Lahko samo ugibaš in bedno podtikaš.
S tem postom si osmešil ravno sebe in pokazal svoj reven inteligenčni kvocient.
moj komentar
# 04.07.2017 ob 12:42
Trenutna človeška civilizacija je grajena na vojnah, bogatenju elit na račun večine, materialistični kulturi uživaštva in egoizma, izpopolnjevanju orožja za masovno ubijanje, itd.
Če bo takšna tudi umetna intelegenca, potem nas bo uničila in nadomestila.
moj komentar
# 04.07.2017 ob 12:31

Vongobongo
Vojn in lakote se bomo resli, kot ti hiperbogati pogruntajo , da so lahko se bolj bogati na dolgi rok , ce je mir na svetu ;) Prej ne ;)


S tem se zelo strinjam.
Elite bi morale spremeniti svoj način bogatenja in namesto v vojne vlagati v kontroliranje človeške populacije, znanost, raziskave, v izume in proizvodnjo orožja postopoma preoblikovati v proizvodnjo strojev ali naprav za pridobivanje energije.
V čem je sploh smisel psihopatskega bogatenja, če bogate elite že danes hodijo po tanki črti in svet lahko že zaradi malega nesporazuma pahnejo v popolno uničenje.
Če uničijo planet, bodo uničili tudi svoje bogastvo in svojo moč vladanja. Drugih, primernih planetov pa nimajo na razpolago.
Če pa je njihova alternativa živeti v podzemnih mestih in čakati, da se planet normalizira, potem so pa res udarjeni in jim ni več pomoči. Đkoda, ker 99% normalnih ljudi trpi vladavino 1% idiotov.
generusus
# 04.07.2017 ob 11:58
mb128

"Kvantni računalnik namreč uporablja kubit tile sedaj pa bit in če bi kvantni računalnik hotel vplivati na tele računalnike, ki jih imamo zdaj bi se moral omejiti le na bite. Zato močno dvomim da bi kvantni računalnik lahko imel kakeršnikoli vpliv na te, ki jih uporabljamo sedaj. Preprosto med seboj nista kompatibilna!"

Na nivoju fizikalnega pojava sta qbit (kvantni bit) in klasičen bit seveda povsem različni stvari. Pri klasičnem sistemu (klasičnem bitu) je običajen sistem lahko hkrati le v enem izmed obeh možnih stanj (0 ali 1). Pri kvantnem bitu pa je lahko kvantnomehanski sistem hkrati v vseh možnih stanjih (govorimo o superpoziciji stanj). Torej sistem je lahko hkrati v stanju 0 in 1.

Torej, na nivoju fizike sta qbit in bit nekompatibilna, na nivoju informacije pa je qbit-tova enica povsem enaka bitni enici. Enako velja za ničlo.

Za dvakratno povečevanje računalniške zmogljivosti zadustuje pri kvantni računalnikih povečanje števila qbitov le za en qbit, pri klasičnih računalnikih pa moramo za enako povečanje moči dodati dvakratno število klasičnih bitov. V tem se skriva velika potencialna moč kvantnih računalnikov.
dsuser
# 04.07.2017 ob 11:35
Za velik del medijskega buma okoli umetne inteligence je zaslužna uporaba antropocentričnih pojmov pri poimenovanju tega področja računalniške znanosti. Če bi namesto o umetni inteligenci govorili o 'avtomatizirani dedukciji' in namesto o strojnem učenju o 'induktivnih algoritmih', bi se čustva laikov bistveno manj vzburjala, manjša pa bi bila tudi tendenca po antropomorfni projekciji strojev prihodnosti.
pripet
# 04.07.2017 ob 11:32
"S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote"
------------------
Biblijskemu bogu ni bilo v interesu, da bi naredil kaj takega. Naredil je človeka, pošast po svoji podobi.
mataj-finance
# 04.07.2017 ob 10:18

ivod# 04.07.2017 ob 08:52 je napisal(-a)

... in ne nazadnje : umetna inteligenca ne bo tolerirala neinteligentnih ljudi ...
Profesor Ivan Bratko je nekoč postavil sledeče načelo: Umetna inteligenca mora biti sposobna pojasniti svoje odločitve. Pri ekspertnih sistemih (prva uspešna umetna inteligenca iz 1970tih in 1980tih) je to še veljalo, sedaj pa ne več. Razni Googli in podobni imajo, kot kaže, najraje "Deep learning", samoučljiv algoritem, ki temelji na umetnih nevronskih mrežah, se pravi da deluje na enakem ali podobnem principu kot naravni možgani (kolikor pač vemo o njih). To pomeni, da je Deep learning, podobno kot človeški možgani, po eni strani kreativen, po drugi pa tudi muhast in nepredvidljiv. Razum in inteligenca pri njem nista nekaj samo po sebi umevnega, vse je odvisno od naključja in podatkov, na katerih se je učil. Čisto možno je torej, da umetna inteligenca zaradi svoje vraževernosti ne bo tolerirala inteligentnih ljudi. Najbolj problematično pri umetnih nevronskih mrežah pa je, da kršijo prej omenjeno Bratkovo načelo. Nihče ne ve, kaj se v njih dogaja in kako točno delujejo, tudi njihovi izumitelji ne. Doug Kass je pred časom v članku na Zero Hedge to zelo slikovito opisal: "Prvi nivo [umetne nevronske mreže] iz podatkov ustvari duhove in prikazni in sence, ki jih drugi nivo obravnava kot realne podatke . . . in tretji in četri in tako dalje". Članek sicer kritizira uporabo umetne inteligence pri borznem trgovanju, ki je v ZDA že zdavnaj zdesetkala človeške borzne trgovce. Sliki UBS-ovih borzjancev iz leta 2002 in 2016 povesta vse.
@twwwter
# 04.07.2017 ob 09:47
"S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote"

morda celo brez ljudi ,,,,
ivod
# 04.07.2017 ob 08:52
... in ne nazadnje : umetna inteligenca ne bo tolerirala neinteligentnih ljudi ...
se mi zdi ... no, ne vem ... a povem ... :)
skriti
# 04.07.2017 ob 08:23
Mislim, da je pot v smeri tehnologije utopija za človeka - v bistvu nas tehnologija dela invalide, zapira v "kletke", megli um, daje lažno upanje, narekuje nakupovanje in materializem,...

Če hočemo svet brez vojn, lakote, sovraštva bomo morali spremeniti stanje duha slehernega človeka, ki je osnovni gradnik celotne družbe.

Tako hitro kot se tehnologija razvija, tako hitro se pozablja na človekovo dušo. Sodobna tehnologija na človeka gleda kot na kup mesa in to ne more biti dobro.
r33ker
# 04.07.2017 ob 07:23
"Umetna inteligenca naj bi od človeka postala pametnejša na vseh področjih okoli leta 2050."

Kaksne custveno nabite bedarije brez podlage se pise tu, vedno slabse je. Mislim da ste ze na nivoju portala 24ur, ce ga niste ze presegli.

Ljudje bodo s casom doumeli te vase "trike", ne vem kdaj, ampak komaj cakam da vidim kako propade medijska hisa, ena za drugo. To bo zame, tocka singularnosti.
Gepard007
# 04.07.2017 ob 06:55
Človek je optimist. Pravilno! Čeprav vsi vemo, da se bo umetna inteligenca in roboti uporabila v vojaške namene. Trenutno imajo že močnejše države sveta že robote v svojih armadah tako da se že kaže kam gre ta razvoj...
makoshark
# 06.07.2017 ob 00:11
mb128

Kar je zelo lepo razložil generusus, imaš tudi v filmu, ki sem ga linkal. Tam imaš tudi grafično prikazano, morda ti bo kaj v pomoč.
generusus
# 05.07.2017 ob 23:59
mb128

Tu je treba razlikovati dve fazi:

Faza 1: Kvantni računalnik obdeluje podatke (računa)
Faza 2: Uporabnik dobi rezultat, kar je posledica faze 1

Človek nima nikakršne možnosti oziroma bolje rečeno želje, da bi "poškilil" v fazo 1. Če pa bi to že naredil, bi se t.i. valovna funkcija porušila (računanje bi se prekinilo). V fazi 1 je qubit lahko HKRATI v stanju 1 IN stanju 0. Kot že rečeno, če pa bi človek "pogledal" v ta proces, bi porušil t.i. valovno funkcijo in takrat bi stanje res bilo 0 ALI 1. Povedano po domače, s poskusom "opazovanja" kaj se dogaja pri procesiranju, bi človek porušil sam proces procesiranja.

V fazi 2 pa človek dobi rezultate izračuna in ti so seveda podani v klasičnih bitih.

ANALOGIJA:

Spomni se na double-slit eksperiment, ko lahko elektron, čeprav je elementarni delec, HKRATI gre skozi obe reži (torej je HKRATI v stanju 0 IN 1), in zato na zaslonu, ki je za režama, ustvari interferenčne vzorce. Če pa poskušamo ta njegov prehod zabeležiti s kamero, se njegova valovna funkcija poruši in gre le skozi eno ali drugo režo (tj. elektron je v stanju 0 ALI v stanju 1). Torej dobimo "rezultat" v navadnih bitih.

Pri kvantnih računalnikih torej želimo "pogledati" "what is going on" šele takrat, ko je to smiselno oziroma takrat, ko se računanje zaključi. :-)
generusus
# 05.07.2017 ob 22:54
1 qubit = 2 navadna bita
N qubitov = 2^N navadnih bitov

- Npr.: N = 5; V tem primeru 5 qubitov opiše enako število stanj hkrati kot 32 navadnih bitov.
- Npr.: N = 10; V tem primeru 10 qubitov opiše enako število stanj hkrati kot 1024 navadnih bitov.
- Npr.: N = 30; V tem primeru 30 qubitov opiše enako število stanj hkrati kot 1073741824 navadnih bitov.
- Npr.: N = 50; V tem primeru 50 qubitov opiše enako število stanj hkrati kot 1125899906842624 navadnih bitov.

En navadni bit si lahko ponazorimo z navadnih stikalom za vklop luči (0 – luč ne gori, 1 – luč gori)

En qubit si lahko ponazorimo s »kvantnim stikalom« za vklop luči (tukaj je mogoča superpozicija dveh možnih stanj, kar pomeni, da lahko luč gori in ne gori hkrati – zato je 1 qubit enak dvema navadnima bitoma; ali povedano drugače – namesto dveh navadnih stikal s katerima lahko opišeš le dve stanji hkrati, lahko uporabiš le eno kvantno stikalo)
Po analogiji lahko npr. namesto 1073741824 navadnih stikal (navadnih bitov) uporabiš le 30 kvantnih stikal (qubitov). Torej, namesto dobre milijarde navadnih stikal lahko uporabiš le 30 kvantnih.

Kaj torej vidimo iz zgornjih primerov? Vidimo, da lahko z razmeroma majhnim številom qubitov opišemo ogromno število stanj, kar omogoča reševanje zelo zahtevnih problemov. Kvantni računalniki na nivoju izračuna ene elementarne matematične operacije (npr. seštevanja ali množenja dveh števil) niso nič hitrejši od navadnih; njihova moč se skriva v možnosti preučitve ogromnega števila stanj hkrati, kar prav pride pri reševanju zahtevnih problemov, npr. napovedovanju vremena).
G.Bruno
# 04.07.2017 ob 19:27
mb128
Android podpira IPv6. To z brskalnikom nima veze.
Pistorius
# 04.07.2017 ob 17:01
Če bodo UI razvijali po modelu možganov makosharka, se nam je res ni treba pretirano bati.
eMZe
# 04.07.2017 ob 16:39
Bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote ---
bi lahko, pa ne bomo. Ker smo taki.

Prepustimo se teoriji: zahodna Evropa se bo šla nanobot greenpeace, iz Azije in Afrike pa bo prišlo okoli 100 milijonov firbcev gledat, kako se da živet z nanoboti. Al bo marmelada al bo pašteta. Mir pač ne.

Praksa:
Mir bo, ko bo manj kot milijarda ljudi in ko bo kolektivna zavest dozorela do te mere, da onesposobi vsakogar, ki ima v posesti več kot 10.000 povprečnih mesečnih dohodkov (na uč ranga 10 do 50 milijonov).

Človeštvo namreč nima nič od tega, da nekdo nakopiči desetine življenjskih dohodkov drugih. Če jih ima, jih seveda ni ne potrošil potrošil ne investiral, družbi je samo vzel. Hkrati to isto družbo stalno ogroža -- če se sprdne, lahko z dobro usmerjeno emisijo "svojega" denarja pokoplje konkurenco in še kaj.
moj komentar
# 04.07.2017 ob 15:56
makoshark

Umetna inteligenca ne bo končala na nivoju robotov.
Kaj ti spet ni jasno?
at111
# 04.07.2017 ob 13:27
"S pomočjo umetne inteligence bi lahko ustvarili svet brez vojn in lakote"

umiram od smeha :))

Umetno inteligenco ustvarja človek in dokler človek ne bo uredil svoje inteligence mu tudi umetna ne bo pomagala.
moj komentar
# 04.07.2017 ob 13:25
Kot tretje, je človekova logika delitve na "umetno" in "neumetno" zelo zgrešena.
Tudi človek je ustvarjen na osnovi delcev nežive narave, ki so se časovno vse bolj dopolnjevala in ustvarila gibljiv in miselen stroj oziroma, ki mu danes pravimo človeški organizem.
Bodoča umetna inteligenca bodo programi, ki bodo sposobni početi čisto vse kar počne človek. Sposobni bodo tudi lastne samoprodukcije in njihova logika bo hitro ugotovila, da je človek moteč faktor.
moj komentar
# 04.07.2017 ob 13:14
Problem je, ker svetu ne vlada intelegenca, ampak mu vladajo milijarderji-idioti, ki izkoriščajo inteligenco za svoje bolestne in pohlepne cilje.
moj komentar
# 04.07.2017 ob 13:07
Poštenost ima eno zelo kočljivo in nerodno slabost, ki se ji reče naivnost. Pošteni ljudje večinoma verjamejo, da so volitve poštene in kontrrolirane in da jih zmagujejo sposobni, pametni in pošteni ljudje.
Tega se pokvarjene elite zelo zavedajo in ljudem prodajajo zgodbo o pošteni demokraciji, v kateri narod sam izbira voditelje.
Narod bi se moral zavedati, da je izbira omejena in izbiraš lahko le en artikel, ki ima sicer več barv in je iz različnih materialov, a služi le enemu namenu. To pa je podaljšanje oblasti tistih, ki so vseskozi na vrhu.
Kazalo