Ozadje prihaja iz Švedske: novinarji medija Göteborgs Posten so tožili povzemalnik Retriever Sverige, da s svojim agregatorjem spletnih vsebin in klipingslužbo služi na račun tuje vsebine. Natančneje, da objavlja spletne povezave do avtorsko zaščitenih vsebin (člankov v spletni izdaji časopisa) brez privolitve in plačila mediju.

Švedsko sodišče se je znašlo pred pravno zagato in se obrnilo na Sodišče Evropske unije v Luksemburgu.

Večini uporabnikov svetovnega spleta so spletne povezave samoumeven del vsakdana. V svetu prava pa vse samoumevno hitro lahko postane majavo, saj je podvrženo klasifikaciji v točno določene pravne termine in njihove interpetacije.

Je povezava tudi objava?
V tem primeru gre za temeljno vprašanje, ali je "linkanje" tudi priobčitev določenega dela javnosti. Torej, ali je hiperpovezava hkrati tudi objava dela. Natančneje, švedsko sodišče je Sodišče EU-ja povprašalo, ali je objava tudi priobčitev, kot je to določeno v Direktivi Evropskega parlamenta 2001/29/ES.

Avtor lahko priobčitev prepove
Pomembno je zato, ker je objavljanje oz. priobčevanje dela dovoljeno le lastniku materialne avtorske pravice - ta lahko objavo dela drugje dovoli ali prepove.

Sodišče je ugotovilo, da v pravnem smislu objavljanje spletne povezave res pomeni priobčitev, zato bi moralo biti predmet dovoljenja nosilca avtorske pravice.

Ključ je v razumevanju drugega pravnega pojma - javnosti.

Priobčitev mora biti naslovljena na novo javnost. Če pa je izvorna vsebina prosto dostopna za vse, jo je njen avtor ustvaril in priobčil z mislijo na celotno javnost, piše v sporočilu za javnost Sodišča.

Tudi če se zdi, da je objava tukaj in ne tam ...
Če nekdo ustvari hiperpovezavo na to objavo, je s tem ni naslovil na novo javnost, ampak že obstoječe občinstvo. Te ugotovitve ne omaja dejstvo, da se uporabnikom spleta zdi, da se jim delo pojavi na mestu objave hiperpovezave in ne na izvornem, piše v sporočilu za javnost.

Registracije ne sme zaobiti
Je pa sodišče opozorilo, da hiperpovezava ne sme obiti registracije ali drugih naročniških sistemov, če ti na spletnem mestu izvorne objave omejujejo dostop do vsebine. V tem primeru bi hiperpovezava naslavljala novo javnost, kar bi bila kršitev avtorskih pravic, je ugotovilo sodišče.

V praksi: če bi slovenski medij objavil povezavo na članek, zaklenjen s sistemom Piano in bi s hiperpovezavo omogočil dostop do vsebine, vidne le plačnikom, bi to bila kršitev avtorskih pravic, sicer pa ne.

Če bi sodišče odločilo drugače: torej, da je hiperpovezava kršitev avtorskih pravic, bi se sistem svetovnega spleta zamajal. Ravno prepredenost s povezavami je temelj njegove konstrukcije in omogoča učinkovito navigacijo.

Druge pravne nejasnosti ostajajo
Povzemalniki spletnih vsebin: recimo tuji Google News, slovenski Najdi.si novice ali Novice Jutro, vsebine iz drugih spletnih strani na povzet način prikažejo na svoji spletni strani. Dodajo tudi spletno povezavo, ki vodi do izvornega materiala. Sodišče pa ni odločalo, ali je uporaba povzete vsebine dovoljena, temveč le, ali so bile avtorske pravice kršene z "linkanjem". Druge pravne zagate ostajajo.