Projekt raziskovanja Lune je vreden dobre pol milijarde ameriških dolarjev, obe vesoljski plovili pa sta proti Zemljinemu naravnemu satelitu poleteli 10. septembra. Foto: EPA
Projekt raziskovanja Lune je vreden dobre pol milijarde ameriških dolarjev, obe vesoljski plovili pa sta proti Zemljinemu naravnemu satelitu poleteli 10. septembra. Foto: EPA

Drugi "gravitacijski laboratorij" Grail B je v Lunino orbito vstopil ob 23.43 po srednjeevropskem času. Prva sonda, Grail A, se je v orbito utirila že v soboto. "Nasa v novo leto vstopa z novo raziskovalno misijo," je uspešen začetek delovanja obeh sond komentiral vodja Nase Charles Bolden.

Zapleten manever njunega kroženja
Sondi bosta okoli Lune krožili v tandemu, druga od druge pa bosta oddaljeni kakih 100 kilometrov. Gre za izjemno zapleten manever, ki ga znanstveniki do zdaj niso preizkusili, pojasnjujejo v Nasi. Njuna naloga bo izmeriti neenakomerno Lunino težnostno polje vse do njenega jedra. Meritve naj bi potekale 82 dni.

Kako je nastala Luna?
Znanstveniki upajo, da bodo tako prišli do pomembnih odkritij o notranji strukturi Zemljinega satelita in morda osvetlili zgodovino Lune. Njen nastanek namreč še vedno buri duhove v znanstveni srenji. Nekatri so prepričani, da je namreč imela Zemlja dva satelita, torej Luno in njeno 'sestro'. Med njima naj bi prišlo do trka in Luna naj bi 'vsrkala' drug satelit.

Prevladujoča teorija pa razlaga, da je Luna nastala, ko je v Zemljo trčilo veliko, skoraj planetu podobno telo. Trčenje je v zrak izvrglo ogromno materiala, iz tega pa je nato nastal Zemljin edini naravni satelit.

Kako se je Luna segrela in ustvarila ocean magme, ki se je nato ohladil, pa ostaja skrivnost, kljub 109 raziskovalnim misijam od leta 1959 in dejstvu, da se je po njenem površju sprehodilo 12 ljudi.