Znanost in tehnologija
Emilija Stojmenova
Emilija Stojmenova Duh je povezala slovensko znanost in gospodarstvo v mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab. Foto: BoBo
       Bila sem edina ženska med 149 kolegi. Odlično, na splošno so me dobro sprejeli tako sošolci kot predavatelji. Večinoma so bile dobre izkušnje.       
 Dr. Emilija Stojmenova Duh o študiju elektrotehnike v Mariboru
Dr. Emilija Stojmenova Duh je bila leta 2009 najboljša študentka generacije Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru. Njeno povprečje je bilo 9,8. Foto: BoBo
       Večina predavateljev me je pozitivno sprejela, so pa bili tudi primeri, ko sem morala naglas povedati, da sem snov razumela, da smo lahko nadaljevali predavanja. To je bilo malenkost moteče, ampak to so bile bolj izjeme kot pravilo.       
 Dr. Emilija Stojmenova Duh o predavateljih na elektrotehniki
Študij elektrotehnike ni težek, če te zanima, je prepričana dr. Emilija Stojmenova Duh. Foto: BoBo
       V naši mreži je 27 laboratorijev po vsej Sloveniji in projekti so zelo različni. So projekti, ki so za posamezne ciljne skupine, kot je pametni stol za otroke, potem imamo projekte in produkte za starejše, opomnike za zdravila, za starejše, ki imajo demenco, da jih lažje sledimo, zaznavanje padcev in drugo, olimpijska odštevalna ura, v BTC-ju, denimo.       
 O projektih, ki jih razvijajo znotraj FabLaba
Emilija Stojmenova
Dr. Emilija Stojmenova Duh se ne ustraši izzivov, ampak jim gre naproti. Foto: BoBo
       Izziv, s katerim se trenutno ukvarjam in tudi sodelujem z Evropsko komisijo, so pametne vasi, zato ker želimo pokazati, da so priložnosti povsod in da pametni in dobri ljudje živijo tudi na podeželju, in ne samo v glavnih mestih.       
 Dr. Emilija Stojmenova Duh o trenutnih izzivih
Osebni arhiv/ Emilija s sinom na obisku pri starših: rada se vrača v Makedonijo.

"Študij elektrotehnike ponuja ženskam boljše službe in bolj kakovostno življenje"

Pobudnica mreže FabLab dr. Emilija Stojmenova Duh
10. marec 2018 ob 08:20,
zadnji poseg: 10. marec 2018 ob 14:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Elektrotehnika ženskam ponuja veliko priložnosti za boljše službe in posledično tudi kakovostnejše življenje, pravi docentka na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in pobudnica mreže ustvarjalnih laboratorijev dr. Emilija Stojmenova Duh.

"Želim si, da bi imele ženske enake priložnosti kot moški, in želim si, da bi izkoristile priložnosti, ki jih področje elektrotehnike ponuja ženskam," je v oddaji NaGlas! TV Slovenija dejala dr. Emilija Stojmenova Duh, znanstvenica makedonskega rodu, ki je po zgledu ameriške prakse, ki jo zdaj podpira tudi Evropska komisija, v mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab povezala slovensko znanost in gospodarstvo.

Zakaj makedonski režiser Aleksandar Popovski dela povsod, samo v domovini, Makedoniji, ne? Kako so umetniki ustvarili šesturni performans Skupaj? Kateri izdelki nastajajo v okviru nacionalne mreže FabLab, ki jo koordinira znanstvenica dr. Emilija Stojmenova Duh? Oglejte si celotno oddajo Naglas! v videu pod novico.


Emilija Stojmenova Duh se je iz rojstne Vinice preselila v Maribor s samo 16 leti. Opravila je mednarodno maturo in leta 2009 postala najboljša študentka generacije na tamkajšnji fakulteti za elektrotehniko s povprečno oceno 9,8. Emilija Stojmenova Duh si prizadeva za več žensk v znanosti. Sama je bila namreč edina ženska med 149 kolegi na fakulteti za elektrotehniko v Mariboru.


Kako je sploh 16-letno dekle iz male Vinice odkrilo Maribor in Slovenijo kot kraj za šolanje, študiranje?
Zelo veliko je pomagala radovednost. V drugem letniku srednje šole smo sošolci želeli ugotoviti, ali so nam zaključili ocene, zato smo skrivaj malo brskali po redovalnici. Takrat sem v redovalnici našla skrito brošuro programa mednarodna matura na Drugi gimnaziji v Mariboru: čeprav je rok za prijavo že potekel, sem poslala mejl ravnatelju in lepo prosila, če lahko pozneje oddam prijavo. Ravnatelj Ivan Lorenčič je pozitivno odgovoril. Bila sem zelo vesela. Sem poslala prijavo in bila izbrana.

Kako je bilo živeti v dijaškem domu, kako je bilo s slovenščino?
Pravzaprav zelo lepo. Živela sem v dijaškem domu Drava v Mariboru. Imeli smo vzgojitelje in naša vzgojiteljica Vanda Bosnić je bila kot naša druga mama, ampak v vsakem pomenu besede, tudi pri vzgoji. Tako so lepo skrbeli za nas! Nismo imeli občutka, da smo tako daleč od doma. Ker je program potekal v angleškem jeziku, na začetku ni bilo hude potrebe po slovenščini. Naučila sem se je pozneje, postopoma in počasi.

Kaj so bili največji in najpogostejši predsodki, s katerimi ste se srečevali?
Pravih predsodkov ni bilo nikoli. Bolj so bila vprašanja, ljudje so me, denimo, veliko spraševali o tem, kako je v Makedoniji, kako je pri nas pri pouku v šoli. Bila so tudi vprašanja, ali imamo v Makedoniji čokolade milka, ampak predsodkov pa ni.

Zakaj ravno elektrotehnika?
Ni tako težka fakulteta, če te zanima. Elektrotehnika in nasploh tehnika sta me od nekdaj zanimali. Tudi oče je prometni inženir, ima tudi svojo delavnico, ki jo ima popoldne. S sestro sva ga velikokrat opazovali, kako je ustvarjal, in se nama je to zdelo zanimivo, kako je lahko nekaj naredil, da lahko dela.

Kako je bilo na predavanjih? Najbrž ste bili edina ženska …
Tako je. Bila sem edina ženska med 149 kolegi. Odlično, na splošno so me dobro sprejeli tako sošolci kot predavatelji. Večinoma so bile dobre izkušnje.

Je bilo za predavatelje nenavadno, da je med poslušalci tudi študentka?
Je bilo, toda večina me je pozitivno sprejemala, so bili pa tudi primeri, ko sem morala na glas povedati, da sem snov razumela, da smo lahko nadaljevali predavanja. To je bilo malenkost moteče, ampak to so bile bolj izjeme kot pravilo.

Zdaj želite tudi druge ženske navdušiti za študij elektrotehnike. Zakaj?
Zato, ker je to področje, ki ponuja za žensko veliko priložnosti – priložnosti za boljše službe in posledično tudi kakovostnejše življenje; ker si želim, da imamo ženske enake priložnosti kot moški, želim si tudi, da izkoristimo priložnosti, ki jih to področje ponuja.

V Sloveniji ste ustanovili mrežo ustvarjalnih laboratorijev, povezali ste torej znanost, fakultete in gospodarstvo. Kakšne projekte konkretno razvijate?
V naši mreži je 27 laboratorijev po celotni Sloveniji in projekti so zelo različni. So projekti, ki so za posamezne ciljne skupine, kot je pametni stol za otroke, potem imamo projekte in produkte za starejše, opomnike za zdravila, za starejše, ki imajo demenco, da jih lažje sledimo, zaznavanje padcev etc. So pa tudi olimpijska odštevalna ura, ki je v BTC-ju. Vrsta zelo različnih projektov.


Zanimivo je, da je ta projekt čakal na žensko, da poveže znanost in gospodarstvo. Kako si vi to razlagate?
Drži, ne vem, ali je ta projekt čakal na žensko (smeh, op. a.), ampak mogoče smo ženske tiste, ki bolj povezujemo na splošno, ne samo med spoloma, ampak med različnimi sferami.

V Sloveniji ste si ustvarili tudi družino. Kako pogosto obiskujete Makedonijo?
Premalo, manj kot bi si želela. Enkrat na leto nam še uspe, več pa ne.

Čutite kaj domotožja?
Zanimivo je, da sem na začetku čutila več, potem je bil vmes čas, ko ni bilo tega, zdaj pa s tem, ko se jaz staram, domotožje narašča, ne toliko domotožje po kraju samem, ampak pogrešam starše in prijatelje.

Je otrok večjezičen?
Je večjezičen. Poleg slovenščine govori angleščino, makedonščine ne govori, razen z babico in dedkom, razume pa vse.

Vaše življenjsko vodilo je Per aspera ad astra – S trdim delom do zvezd. Se to delo potem poplača?
Zagotovo.

Mogoče bi predstavili nov izziv, ki si ga želite kot znanstvenica?

Izziv, s katerim se trenutno ukvarjam in tudi sodelujem z Evropsko komisijo, so pametne vasi, zato ker želimo pokazati, da so priložnosti povsod in da pametni in dobri ljudje živijo tudi na podeželju, in ne samo v glavnih mestih.

VIDEO
Dr. Emilija Stojmenova Duh
Saša Banjanac Lubej, naglas@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
DrKult
# 10.03.2018 ob 09:38
To je pravi način za izenačenje povprečnih plač med spoloma. Dekleta naj se odločajo za naravoslovje.. ne pa kvote!!
angryjoe
# 10.03.2018 ob 09:46
Super intervju. Ne vem pa, zakaj ste izpostavili ravno ta del: ker si želim, da imamo ženske enake priložnosti kot moški? Nikjer nisem zasledil, da bi ženske imele manj priložnosti pri vpisu na naravoslovne fakultete. Pravzaprav je danes že poznano, da se ženske same raje odločajo za družboslovne smeri...
Lukas
# 10.03.2018 ob 09:59
V Sloveniji se ti težje študijske smeri enostavno ne splača narediti (če si jo v osnovi seveda sploh sposoben). Čisto kalkulantsko gledano, je lažje in bolje priti do doktorata iz sociologije ter se potem pririniti v javni sektor, kot pa končati recimo fiziko ali strojno (pa tudi kakšno težjo družboslovno smer, npr. tuje jezike). Plačni sistem v javnem sektorju, ki pavšalno izenačuje materije ter plače določa na podlagi formalne izobrazbe, nazivov ter starosti (wtf?!), je za ogromno večino naravnost idealen Tudi v gospodarstvo se ti v SLO, če že res nisi ekstra iskan, ne splača. Zakaj bi bil inženir za 950, če lahko šibaš knjige za 1200. Mislite, da mladi nimajo vse to prekalkulirano...seveda imajo!
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 09:05
Elektrotehniko študirajo danes samo še čudaki. Gre za težaven študij fizike in matematike, kateremu pa zahtevnost z leti pada, saj je zanimanja vse manj. Mladi se raje odločajo za študij družboslovja na številnih novonastalih fakultetah, kjer se da izpite polagat s copy-paste seminarskimi nalogami in kjer je uspeh zagotovljen.
FDVjevec
# 10.03.2018 ob 11:08
Hehehe ženske imajo popolnoma enake možnosti kot moški. POPOLNOMA ENAKE. Problem je, da večine punc strojništvo, elektrotehnika pa fizika, računalništvo ne zanimajo.
Zato pa imamo na fdvju milijon žensk. Sociologija, kulturologija, komunikologija..to vse dominirajo ženske. Po zaključku študija pa, če dobijo službo, je to neka kr ena služba in logično je plača slabša od inženirske (kjer dominirajo moški).
Potem pa se pritožujejo, da so v povprečju plačane "manj". Čisto same so si krive, saj izbirajo manj plačane poklice. Nihče jih ne sili v te pokliče, SAME jih izbirajo, ker same izbirajo študij.
Knedl
# 10.03.2018 ob 11:06
Ko prebiraš MMC, dobiš občutek, da se v Sloveniji ženske še v avtomobilih ne smejo vozit skupaj z moškimi, ampak na strehi. Poplava člankov o zapostavljenih ženskah in kratenju njihovih pravic. Zastrupljate mlade punce. Neverjetno res.
jabovko96
# 10.03.2018 ob 09:29
Verjemite mi, ce se boste vpisali na fmf (katerakoli univerzitetna smer), fri, dosti pa to velja tudi tudi za strojno in elektrotehniko, za sluzbo ne bo problem. Celo izbirati se jo bo dalo, place pa so vecinoma nad slovenskim povprecjem, da ne omenjam, koliko se da dobiti v tujini. Vendar pa je haklc. Ti faksi so tezki, ni dovolj samo biti priden, treba je biti tudi zelo inteligenten in imeti tudi malo srece, da jih uspesno dokoncas. Vecina, tudi tistih resnih jih ne dokonca. In niso za ljudi s slabimi zivci, mnogi ga sicer koncajo, a pridejo ven zivcne razvaline od toliko ucenja in dela. Vendar pa so posamezniki nato visoko usposobljeni, polni znanja in pripravljeni na najrazličnejše izzive. In to so potem tisti, ki zenejo napredek v svetu.
QUENDI
# 10.03.2018 ob 09:05
....eden od poklicev, ki po FIDESu ni primerljiv......
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 09:42
@jabovko96
Če bi bilo pri nas res tako veliko povpraševanje po inženirskem kadru, ti ne bi delali za 800eur neto in ne bi množično odhajali v tujino.
presenečen
# 10.03.2018 ob 08:52
Bravo ga. Emilija, naredite elektrotehniko zopet muldidisciplinarno, ko bo le ta služila okolju in ljudem in ne obratno.
panter12
# 10.03.2018 ob 12:30
Po prebranih komentarjih vidim, da marsikomu ni čisto jasno kaj je potrebno za uspeh na področju, ki si ga izbereš. V prvi vrsti moraš študirati nekaj, kar te zanima. Filozofija nekaterih, da narediš doktorat na FF, se zaposliš v javnem sektorju in služiš lepo plačo z malo dela, ponavadi ne uspe. Takšnih je malo (povpraševanje - ponudba), pa še ti imajo ponavadi VIP. Študij elektrotehnike, strojništva, računalništva, morda tudi fizike, matematike, ni noben bav-bav za predvsem pridnega in rahlo nadpovprečno talentiranega, ni potrebno biti noben genij, le priden in zanimati te mora. Sam študij ti da pa tako ali tako samo osnovo znanj na širokem področju in odskočno desko, nenazadnje je to tudi njegov namen in prav je tako. Zelo pomembno je, da se ne zadovoljiš s samim študijem, ampak se odeležuješ raznih industrijskih projektov na in izven fakultete, širiš razna znanja (strokovna, komunikacija, jeziki, posel), med poletjem delaš na svojem področju ... Takšen inženir ponavadi lahko takoj po fakulteti, brez da bi se leta dokazoval pri svojem delodajalcu pričakuje boljšo službo in boljšo plačo. Mi imamo še precej mentalitete iz prejšnjega sistema, kjer ti papir (beri diploma) prinese avtomatsko boljšo službo, plačo, življenje. V realnosti ni tako, pa to ni samo naša realnost, ampak z manjšimi razlikami povsod.
/absolvent strojništva/
gospod iskreni
# 10.03.2018 ob 09:23
Danes so muceniki, glede na enakopravnost spolov bi pričakoval isto stevilo člankov kot na dan žena
RibičIČ
# 10.03.2018 ob 11:17
@ FDVjevec
Potem pa se pritožujejo, da so v povprečju plačane "manj". Čisto same so si krive, saj izbirajo manj plačane poklice. Nihče jih ne sili v te pokliče, SAME jih izbirajo, ker same izbirajo študij.

Drži, v Sloveniji imajo ženske v glavnem enakovredno izhodišče kot moški. Sicer pa ne pozabimo, da so številne izbrale lepo plačane poklice v javnem sektorju (zdravstvo in sodstvo sta popolnoma feminizirana), kjer je osnovna plača velikokrat višja kot v zasebnem sektorju, nadure, delo čez vikend ipd. pa so bolje nagrajeni. Posledično je tudi razlika med plačo moškega in ženske v Sloveniji med najmanjšimi na svetu.
frozen pingvin 4
# 10.03.2018 ob 12:04
...pametne vasi...

in potem pride žled in ker imaš 'pametno hišo', kateri še rolet ne moreš dvignit, ker so na elektriko....
Tanatos
# 10.03.2018 ob 17:50
Sem iz "elektrotehničarske" družine, matematika in fizika sta mi šli dobro in me zanimali, bila sem že vpisana na računalništvu, kot sem načrtovala od malega - nato sem po divjem naključju (long story) končala na eni od najbolj neuporabnih smeri družboslovja. Študij se mi res ni zdel zahteven, zahteval pa je veliko časa, ker je bilo pač treba ogromno prebrati. V glavnem, uspešno sem ga dokončala - in pred mano je zeval en velik nič. Nisem šla na zavod za zaposlovanje. Preprosto sem imela odprte oči & ušesa. Pri enem začasnem delu sem se naučila nečesa, pri drugem nečesa drugega ... Vsako priložnost sem zgrabila, se učila in trudila po najboljši močeh. Čez čas so začela prihajati naročila, nekdo me je priporočil nekomu drugemu ... V glavnem, že leta delam v lepem poklicu, za katerega se sicer nisem izšolala. Nisem mojstrica, sem pa solidna B-liga, delo me veseli, imam ga čez glavo, tako da vsega niti ne morem sprejeti. Denarno ena srednja žalost in žal z vsemi slabostmi, ki jih prinaša to, da si samozaposlen. Vseeno pa sem zadovoljna. Nikoli si nisem mislila, da bom počela, kar počnem. Vsekakor se mi zdi neumno preveč kalkulirati, priporočila pa bi resen študij. In nikakor čakanja na zavodu - bolje je hoditi med ljudi. Ta - prijetnejša - varianta te pripelje do več začasnih zaposlitev in poznanstev in tako sčasoma pridobiš nova znanja, pa tudi ponudbe ... Pred nekaj leti so mi celo ponudili "sanjsko službo", a se na koncu nisem odločila zanjo, saj mi je delo na domu že čisto preveč zlezlo pod kožo. V glavnem, študijska smer je veliko manj pomembna, če pogledaš tudi mimo svojega najožjega področja, če si se pripravljen učiti in če sprejmeš tudi na videz čisto brezvezna dela. Če delaš, kot da so brezvezna, tam tudi občepiš - če pa skušaš priti do kake ideje, se učiš in narediš kaj več, kot od tebe zahtevajo, boš izstopil in napredoval.
GorskiVodnik
# 10.03.2018 ob 12:36
@Virunum
Ne prodajajte meglo, s katero si petkrat napihnjeno šolstvo v tej mikro državici želi čim več privilegijev in denarja zase... na trg pa pošilja množice neuporabnih študentov, ki se drugi dan po študijo začnejo zgledovati po tujini... Slovenija rabi električarje, varilce, šlosarje, manualne delavce z ali brez kvalifikacije... in jih je najbolje uvažati z juga in vzhoda, saj so bolj pridni in manj stanejo...

Ja, seveda. Američani imajo 'Silicon Valley'. Ti bi pa pri nas naredil nekakšno 'Welding Valley', v kateri bi švasarji sami razvijali 'cutting edge' tehnologije, kajne ? Brez inženirjev, ki razvijajo izdelke, tudi poklici, ki si jih ti naštel, ne bodo imeli kaj delati. Ob takšni mentaliteti, kot jo ti predstavljaš, se bomo kmalu našli nekje v obdobju, od koder izvira tvoj nickname !
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 12:27
@valladolid
država pa mora zagotoviti primanjkljaj služb za družboslovne poklice
Država ne mora zagotoviti, da bodo službe obstajale za katerokoli panogo, razen za tiste, ki jih zaposluje država. Pomojem pa bodo imelo mnogo ljudi težavo s tem, da bi presežek družboslovcev reševal z več državnimi službami (in seveda višjimi davki).
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 11:58
@MrWilson
Potrebujemo le sistem, ki loči ljudi po kvaliteti njihovega znanja in ponuja zahtevnejše (tudi bolje plačano) delo pač tistim, ki so ga sposobni opravljati.
Ta sistem že obstaja. Reče se mu trg delovne sile. Res pa je, da je malo popačen zaradi nekaterih dobro plačanih in relativno nezahtevnih del v javnem sektorju.
Lukas
# 10.03.2018 ob 17:21
Mene prav nič ne moti, če gre nekdo študirat sociologijo, kulturologijo ali kineziologijo, ker ga to zanima in veseli, VENDAR naj za tako izbiro študija prevzame tudi odgovornost. Ta odgovornost pa ne pomeni, da država ustanovi na stotine javnih zavodov, agencij, direkcij, občinskih služb, muzejev in kulturnih ustanov zato, da ima tak lahko redno službico, z lepo plačico, medtem pa delavec v gospodarstvu s 600 € ter inženir z jurjem to vzdržujeta, medtem ko bi to razliko raje namenila sebi ter pa recimo srednji medicinski sestri in gasilcem. Problem je masa ljudi s tovrstno izobrazbo ter višina njihovih plač v primerjavi z ostalimi branžami. Tak sistem, ki ga imamo, zelo negativno vpliva na celoten trg dela, ker je določena skupina ljudi v javnem sektorju primerjalno gledano preplačana glede na njihove kolege v gospodarstvu, ki jim (poleg proizvodnih delavcev) njihove plače tudi plačujejo. Povsod na Zahodu so plače v gospodarstvu za primerljive poklice veliko višje, v Sloveniji pa ne (primer inženir vs. bibliotekar, razredni pouk ipd.). Pa to niti niso primerljivi poklici ampak sem želel le opozoriti na velike anomalije, ki so prisotne znotraj trga dela v Sloveniji. Druga taka anomalija je študenstko delo, ampak to je že druga zgodba.
Nikolaj
# 10.03.2018 ob 15:13
Sposobna ženska. Kapo dol in globok poklon !!
RibičIČ
# 10.03.2018 ob 10:59
@ jabovko96
Verjemite mi, ce se boste vpisali na fmf (katerakoli univerzitetna smer), fri, dosti pa to velja tudi tudi za strojno in elektrotehniko, za sluzbo ne bo problem. Celo izbirati se jo bo dalo, place pa so vecinoma nad slovenskim povprecjem, da ne omenjam, koliko se da dobiti v tujini. Vendar pa je haklc. Ti faksi so tezki, ni dovolj samo biti priden, treba je biti tudi zelo inteligenten in imeti tudi malo srece, da jih uspesno dokoncas. Vecina, tudi tistih resnih jih ne dokonca. In niso za ljudi s slabimi zivci, mnogi ga sicer koncajo, a pridejo ven zivcne razvaline od toliko ucenja in dela. Vendar pa so posamezniki nato visoko usposobljeni, polni znanja in pripravljeni na najrazličnejše izzive. In to so potem tisti, ki zenejo napredek v svetu.

No ja, tole je pa precej idealiziran pogled. Izobraževalni kader na naštetih faksih je ponekod že kar precej povozil čas. Tudi tam si lahko precej pomagaš s piflarijo, namesto z razumevanjem. V zasebnem sektorju pa pač ni pomembno, da imaš diplomo FRI. Pomembno je, da znaš tisto, kar od tebe pričakujejo. Na kateri izobraževalni instituciji prideš do tega znanja, je tvoja stvar. Osebno poznam nekaj oseb, ki so pustile elektrotehniko in se vrgle v programiranje, ker tam lahko zaslužijo precej več, kot bi v vlogi inženirjev. Sicer pa je tako, če si talentiran, je ta tehničen faks lažje narediti kot kakšno medicino ali pravo, ki bazirata na pomnenju ogromne količine podatkov.
Haloo
# 10.03.2018 ob 10:11
Kaj je to "boljša" služba?
Manj odgovornosti in več denarja?
amigo
# 12.03.2018 ob 07:09
Res so ženske v Sloveniji zelo zapostavljene. Tako imamo med zdravnikih kakih 70% žensk, pri sodnicah pa verjetno več kot 80%. Med 1000 najbolje plačanimi v javnem sektorju je kakih 900 zdravnikov, inženirja nobenega. Bolje kot študirati elektrotehniko je biti direktor Lutkovnega gledališča. Ta ima za 50% večjo plačo kot Cerar.
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 12:16
Če je v družbi preveč tehničnih poklicev, postane družba preveč tehnična, urejena in dolgočasna, če je preveč družboslovnih poklicev, pa preveč ad hoc, brez pravih ciljev in organiziranosti. Skratka družba se ne razvija zdravo. Tako da morajo biti zastopani oboji tipi poklici, država pa mora zagotoviti primanjkljaj služb za družboslovne poklice.
artoum
# 10.03.2018 ob 08:42
Lepo. Veliko sreče v prihodnje.

ps
morali jo bi vprašati glede odziva njenih profesorjev o njenem odhodu. glede na to , da je v redovalnici našla "pretečeno" brošuro.
fah-q
# 12.03.2018 ob 10:28
Njeno povprečje je bilo 9,8.

uffff...
boro007
# 10.03.2018 ob 13:34
Lukas

V Sloveniji se ti težje študijske smeri enostavno ne splača narediti (če si jo v osnovi seveda sploh sposoben). Čisto kalkulantsko gledano, je lažje in bolje priti do doktorata iz sociologije ter se potem pririniti v javni sektor, kot pa končati recimo fiziko ali strojno (pa tudi kakšno težjo družboslovno smer, npr. tuje jezike). Plačni sistem v javnem sektorju, ki pavšalno izenačuje materije ter plače določa na podlagi formalne izobrazbe, nazivov ter starosti (wtf?!), je za ogromno večino naravnost idealen Tudi v gospodarstvo se ti v SLO, če že res nisi ekstra iskan, ne splača. Zakaj bi bil inženir za 950, če lahko šibaš knjige za 1200. Mislite, da mladi nimajo vse to prekalkulirano...seveda imajo!

Ma ja v osnovi se strinjam z izračunom, ne pa s takim odnosom... Če greš nekaj študirat zaradi boljšega finančnega izhodišča si v osnovi zgrešil/a pomen študija... To je priložnost da se naučiš nekaj kar te res zanima, in tudi to je na koncu recept za uspeh (moje skromno mnenje)...

Seveda je hudič če te zanima družboslovna veda ki danes nima neke dodane vrednosti, ampak če si res zainteresiran se da tudi tako... Problem danes je da je polno ljudi ki fakse nekako "sfolgajo" magari s prepisovanjem itd. toliko da imamo polno diplomantov ki jih niti ne potrebujemo, pa povrhu se še naučijo krivine hvatat. Ko pa se zaposli pa ne gre več, je skoraj kulturni šok nekaj s svojo glavo razmislit... Ne velja za vse, v tem se verjetno ne bo nihče našel ker taki večinoma tudi niso sposobni samokritike, obstajajo pa vsekakor.
Virunum
# 10.03.2018 ob 11:16
Ne prodajajte meglo, s katero si petkrat napihnjeno šolstvo v tej mikro državici želi čim več privilegijev in denarja zase... na trg pa pošilja množice neuporabnih študentov, ki se drugi dan po študijo začnejo zgledovati po tujini... Slovenija rabi električarje, varilce, šlosarje, manualne delavce z ali brez kvalifikacije... in jih je najbolje uvažati z juga in vzhoda, saj so bolj pridni in manj stanejo...
paraBellum
# 10.03.2018 ob 22:03
Kljub temu da so ženske v STEM področjih slabo zastopane poznam kar nekaj punc, ki so študirale računalništvo ali elektrotehniko, od teh pa poznam natanko eno, ki se danes profesionalno ukvarja s tem za kar je študirala (je programerka).
Homer.
# 10.03.2018 ob 14:03
@frozen pingvin 4
# 10.03.2018 ob 12:04
...pametne vasi...
in potem pride žled in ker imaš 'pametno hišo', kateri še rolet ne moreš dvignit, ker so na elektriko....
------------------
Ja, to se zgodi takim, ki tako "neverjeten dogodek", kot je izpad elektrike ne znajo predvideti........
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 11:33
"Kaj so bili največji in najpogostejši predsodki, s katerimi ste se srečevali? "

To niso predsodki ampak kvečjemu kulturne razlike, ki so normalne.
Mikey
# 10.03.2018 ob 10:16
Vsako čast!!
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 09:56
@jockan
ti ne bi delali za 800eur neto
Povprečna plača inženirja elektrotehnike v Sloveniji je okoli 1150 neto.
Ata
# 17.03.2018 ob 07:38
"Študij elektrotehnike ponuja ženskam boljše službe in bolj kakovostno življenje"

Ok ok, samo ne vse naenkrat!
samo.jst
# 12.03.2018 ob 13:11
In če je razlika v zaposlenosti in višini plače med spoloma povezana z deficitarnimi poklici? Vsi vemo da ekonomskega/managemen/fdv/filo kadra se izbruha vsako leto na tone in da so to faksi z večinoma žensko populacijo, medtem ko pa elektro/računalniška/tehnološka področa ostajajo pretežno moška domena... in glej ga zlomka, slednjega se potrebuje več in ravno ta tem segmentu so otudi plače višje. Zanimivo, ane?
Follow Me
# 10.03.2018 ob 16:25
Meni ni žow da sem študiral elektro.
Skippy
# 10.03.2018 ob 13:57
Ko prebiraš MMC, dobiš občutek, da se v Sloveniji ženske še v avtomobilih ne smejo vozit skupaj z moškimi, ampak na strehi. Poplava člankov o zapostavljenih ženskah in kratenju njihovih pravic. Zastrupljate mlade punce. Neverjetno res.

Zato ker hočejo doseči zakonsko diskriminacijo na podlagi spola ...
MrWilson
# 10.03.2018 ob 12:02
@BarakOrkbama
Ta sistem že obstaja. Reče se mu trg delovne sile. Res pa je, da je malo popačen zaradi nekaterih dobro plačanih in relativno nezahtevnih del v javnem sektorju.

Seveda, stvar ne bo tekla dokler se javni sektor temeljito ne prečisti in uredi.
Bivši uporabnik
# 10.03.2018 ob 10:40
Saj se precej žensk odloča za moške poklice. Sem videl dokumentarec Flashdance na lastne oči,
tržaška
# 14.03.2018 ob 10:07
"Nikolaj
Sposobna ženska. Kapo dol in globok poklon !!"


Ni spet tako oz. prava feministka, ki ne izbira sredstev za nič. Ne za svoje ocene, ne za pridobivanje denarja za svoje mešanje megle.
mataj-finance
# 10.03.2018 ob 17:42
"Študij elektrotehnike ponuja ženskam boljše službe in bolj kakovostno življenje"
Študij tehnike, naravoslovja in matematike praviloma pomeni priložnost, da na globalnem prostem trgu dela neposredno konkuriraš najcenejši delovni sili. Matematika in fizikalni zakoni veljajo povsod enako in sposobni, pametni ljudje se najdejo povsod. In marsikdo od njih je pripravljen delati za bistveno manj denarja kot mi.

To, da študij tehnike, naravoslovja in matematike prikazujejo kot neko super priložnost, ki je ženskam zaradi nekih zlih, patriarhalnih razlogov nedosegljiva, malo spominja na "Torches of freedom", medijsko kampanjo, s pomočjo katere je tobačna industrija ženskam priborila enake možnosti, da dobijo pljučnega raka.

. . . pravi docentka na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Eh... Ženska pač dela reklamo za svoj kšeft. Tudi če je fakulteta državna, lahko njen oddelek v primeru pomanjkanja študentov še vedno ukinejo.
Prismuknjen
# 10.03.2018 ob 17:39
Ko berem take članke se mi zdi, da živim v Savdski Arabiji. Kmalu bodo intervjuvali taksistke in voznice avtobusov.
MrWilson
# 10.03.2018 ob 11:55
samo nekaj...predstavljam si, da vsi, ki tukaj pljuvate nad družboslovjem, tega niste študirali. Sam težko sodim o elektrotehniki, ker je nisem študiral, vem pa, da je sociologija izjemno zahteven študij, vsaj v MB. Seveda so študentje, ki diplomirajo ali celo magistrirajo s copy-paste tehniko, so pa tudi taki, ki imajo ogromno znanja na svojem području in so resnično koristni za družbo. Obe vrsti študentov pa so tudi na naravoslovnih in ostalih študijih.
Potrebujemo le sistem, ki loči ljudi po kvaliteti njihovega znanja in ponuja zahtevnejše (tudi bolje plačano) delo pač tistim, ki so ga sposobni opravljati.
sstok
# 10.03.2018 ob 10:58
Ha ha. Ženska je obiskovala II. gimnazijo v MB, njen življenjski moto, pa je enak kot tisti, ki ga imajo na I. gimnaziji v MB.
Sicer pa je njena zgodba zanimiva. Čudi me, da ni šla še kam bolj na zahod.
izzy_
# 10.03.2018 ob 10:04
@jabovko96: Vse od Juge dalje se potiska inženirske poklice naprej. Ne vem sicer zakaj. Ko sem se jaz odločal za študij, sem enkrat šel v trgovino in me vpraša blagajničar, kaj bom šel študirat. Povem mu, da elektrotehniko. On mi odvrne, da je to študiral tudi on! Nisem upošteval opozorila... Podobnih, tudi tragičnih, zgodb je še veliko, a jih na rtvslo ne boš bral. Od ljudi, ki so prisesani na državne seske ne moreš pričakovati resnice - lahko pričakuješ samo to, kar si elita želi, da naj ovce mislijo. Ko se enkrat odločiš pa si že zapravil vsaj 1 leto. So inženirski poklici, ki se jih splača študirat (recimo kemija), vsekakor pa ne elektrotehnika.
presenečen
# 10.03.2018 ob 08:55
Upravičeno se lahko bojimo digitalnega fašizma, ki iz nas razčlovečenega človeka.. sužnje, robote..
izzy_
# 10.03.2018 ob 08:47
Pazite se mojstri. Tole je reklama za študij dinozaurologije. Elektrotehnika sama ni kriva, ampak naš izobraževalni sistem.
Kazalo