Vsak četrtek popoldne se ekipa samih novinark trudi znanost in znanstveno tematiko približati gledalcem ter jo narediti zanimivo in razburljivo. "Tem je nešteto. Če se samo ozremo okoli sebe, vidimo računalnik na mizi, mobilni telefon, stavbe, kozarec ... Že tu je neverjetna širina tem: kako računalniki vplivajo na ljudi, kako deluje računalniški zaslon, kako delujejo računalniški virusi, nove aplikacije mobilnih telefonov, gradnja hiš, materiali, protipotresna gradnja, kaj vse je v vodi, kam gre odpadna voda, čistilne naprave ... Ko se zagrejemo, nas je malo težko ustaviti," miselni in delovni proces med pripravo oddaje pojasnjuje urednica Renata Dacinger.

Najtežji del je nato, kako znanstvene teme predstaviti na poljuden način, pri tem pa ostati na strokovni ravni: "Najprej je naša naloga dodobra razumeti temo, potem pa najti načine, da jo predstavimo poljudno in televizično. To se sliši tako zelo preprosto, ampak v resnici je to res težko. V eni izmed oddaj smo govorili o vplivu barv na človeka. Naredili smo preprost eksperiment mešanja barva. Profesor Mohorič s Fakultete za fiziko nam je pripravil eksperiment mešanja barv. Tri barvne sijalke je prižigal in pokazal je, kako se barve med seboj mešajo. V studiu smo videli prave barve, na ekranu pa ne. No, to je bil primer, da smo neko temo s eksperimentom približali ljudem, jo naredili privlačno za televizijo in bili neuspešni pri izvedbi, ker nismo računali na tehniko!"

V Sloveniji imamo ogromno dobrih in mednarodno priznanih znanstvenikov. Ukvarjajo se s širokim področjem tem, a pogosto njihovo znanje ne pride do ljudi. Vendar v oddaji vedno lažje premagujejo tudi oviro zahtevnih in nepoznavalcem nerazumljivih razlag. "Znanstveniki nam vedno bolj zaupajo in tako poslušajo naše nasvete, kako razlaga ne bo šla mimo ljudi, ki bi le zamahnili z roko in rekli, da ni čudno, da se z znanostjo ukvarjajo znanstveniki in ne oni sami. Je pa tudi vedno več znanstvenikov, ki si želijo, da je njihovo delo razumljeno in se dobro zavedajo, da so lahko razumljeni le tako, da oni povedo stvari preprosteje," pove Renata Dacinger.

Tako se v oddaji lotevajo široke palete različnih tem, večinoma iz naravoslovja. Ena zadnjih oddaj je bila o plazmi, četrtem agregatnem stanju, že danes pa si lahko ogledate oddajo o najstarejši fermentirani pijačo, ki še vedno zahteva veliko znanja in tehnološkega razvoja - pivu, seveda.

Za idejami in izvedbo oddaje o znanosti, v katerih smo sicer navajeni gledati starejše moške pojasnjevalce, stojijo ustvarjalke in novinarke Anja Čuček, Nataša Ivanuš, Nina Luin, Neža Rupnik, Nataša Gaši ter urednica Renata Dacinger. Kamere usmerja režiser France Arko, moška sodelavca pa sta še grafični oblikovalec Blaž Zajc in organizator Bojan Dovečer.

Vabljeni k ogledu nekaterih izpostavljenih preteklih oddaj. Vse so dostopne v našem avdio-video arhivu RTV 4D.

Ali naj bi jedli žuželke? (scenaristka Neža Rupnik)
Poznamo skoraj 2.000 različnih užitnih vrst žuželk, s katerimi se po svetu prehranjujeta okoli 2 milijardi ljudi. Bi jih jedli tudi vi? Imajo visoko hranilno vrednost, vsebujejo okoli 50 % beljakovin, pa tudi vitamine in minerale, kot so cink in železo. So bogat vir vitaminov B1 in B2. Leta 2050 bo na svetu približno 9 milijard ljudi, kar bo povečalo potrebe po hrani. In prav žuželke se omenjajo kot nov vir živalskih beljakovin, ena vodilnih zagovornic njihove uporabe v prehrani je tudi Agencija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

Kako do dobrega spomina? (scenaristka Nataša Gaši)
Mislite, da si lahko zapomnite 60 mestno število na pamet? V naši oddaji trdimo, da lahko. Pomembno je, da se naučimo tehnike zapomnjenja. Najboljši spomin in sposobnossti pomnenja imamo pri starosti okoli 25 let, po 27. letu pa začne spomin pešati, ker začne prihajati do degenerativnih sprememb. Kako lahko temu kljubujemo?

Ali naj ohranimo pisanje z roko? (scenaristka Tatjana Markošek)
Finska bo jeseni leta 2016 vpeljala spremembo v osnovnošolsko izobraževanje. Otroci se ne bodo več obvezno učili pisanja malih in velikih pisanih črk, namesto tega se bodo učili uporabljati tipkovnico. V ZDA se je tako odločilo že 45 zveznih držav. Kaj bo to pomenilo za nas?

Robotski letalniki bodo spremenila naše življenje (scenaristka Nina Luin)
Robotski letalniki bodo spremenili naša življenja. Ne verjamete? Se spomnite, kako še 20 let nazaj ni nihče vedel, kaj je internet, danes si pa ne predstavljamo več življenja brez njega. Daljinsko vodeni letalniki že dolgo zmorejo več kot le leteti. V kratkem bodo multikopterji namesto nas peljali psa na sprehod, preverili, ali nam na vrtu razsaja kakšen škodljivec, pazili na naše otroke na igrišču in nam dostavljali pošto!

Katera ženska lahko rodi dvojčka? (scenaristka Nataša Ivanuš)
Vsak izmed nas je edinstvena oseba, ki se razlikuje od vseh drugih. Ali to velja tudi pri dvojčkih? Vse nas zanima, ali je njihova neverjetna podobnost le zunanja ali pa so si podobni tudi po mišljenju, fizičnih sposobnostih, imajo podoben okus ... Nekoč so bili znanstveniki prepričani, da je njihov genski zapis popolnoma enak, danes pa vemo, da to ne drži. V oddaji Ugriznimo znanost o tem, zakaj nastanejo dvojčki in katera ženska ima več možnosti, da jih rodi.