Znanost in tehnologija
(5)

Poudarki

  • Podkasti in oddaje o znanosti: vabljeni k poslušanju
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 15 glasov Ocenite to novico!
Na Dunaju raste naslednja najvišja lesena stavba na svetu. Foto: MMC RTV SLO
Kombinacija betona in lesa omogoča hitro gradnjo. Foto: MMC RTV SLO
Če bo 1.000 let vsak dan z avtomobilom prevozili 50 kilometrov, bi proizvedli 2.800 ton ogljikovega dioksida. Po napovedih arhitektov ga bodo toliko z gradnjo lesene stolpnice v primerjavi z betonsko prihranili. Avstrijski gozdovi pa bodo potrebovali samo dve uri, da se količina lesa, ki ga bodo porabili pri gradnji tega objekta, obnovi. Večina gradbenih elementov je predhodno narejenih v proizvodnji, na gradbišču jih sestavijo. To čas gradnje izjemno skrajša. Najvišjo stolpnico na svetu so začeli graditi leta 2016, dokončali pa jo bodo predvidoma konec letošnjega leta.

Dodaj v

Video- in avdioznanost: Lesene stolpnice v nebo, galaktični zemljevid in ceste brez smrti

Znanost na Televiziji in Radiu Slovenija v aprilu
13. maj 2018 ob 22:47
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kako visoko se bodo lahko vzpele lesene stolpnice? Koliko zvezd šteje novi zemljevid Galaksije? Vse to in še mnogo več v oddajah o znanosti na RTV SLO.

Najvišje drevo na svetu, sekvoja, meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le štiri etaže. Najvišja zgradba na svetu je Burj Khalifa v Združenih arabskih emiratih in meri 830 metrov oziroma 163 nadstropij. Bomo kdaj zgradili tako visoko leseno stolpnico? Kako visoko lahko sploh gremo z lesom, kakšne so prednosti in slabosti?

Trenutno najvišja lesena zgradba stoji v Vancouvru v Kanadi. Visoka je 53 metrov oziroma 18 nadstropij. Marsikatero mesto na svetu zdaj tekmuje, kdo bo to presegel. Za leto 2020 v Kanadi načrtujejo postavitev 30-nadstropnega nebotičnika, še 10 nadstropij višjega pa do leta 2023 v Stockholmu na Švedskem. Japonci so še drznejšii: v Tokiu so objavili načrte za gradnjo najvišje lesene stolpnice na svetu, ki bo segala 350 metrov visoko (70 nadstropij).

Frekvenca X in Ugriznimo znanost:
- januarja,
- februarja,
- marca.


Kako je mogoče z lesom graditi tako visoko?
Tehnologija obdelave lesa je izjemno napredovala, je v oddaji povedal Bruno Dujič (CBD, Intech-les). Primer: križno lepljena plošča lahko sestavlja masivno leseno konstrukcijo, saj les uravnoteži. Plošča je namreč sestavljena iz več plasti, kjer vlakna v eni smeri stabilizirajo delovanje vlaken v drugi smeri. "Les je izjemno raznolik material in njegovo delovanje v eni in drugi smeri se povsem razlikuje." Napredek sicer zajema vse vidike: tehnološki proces, pritisk, temperatura, uporaba lepil, CNC-obdelava ... in omogoča gradnje naprednih stavb. S kombinacijo plasti od 3 do 7, največkrat pod kotom 90 stopinj, dobi les veliko boljše lastnosti kot pri enosmerno lepljenih ali masivnih elementih, je zatrdil Dujič. Les je hkrati "lahkoten". Takšna plošča je pri isti prostornini šestkrat lažja od betona in 14-krat od jekla, in to pri visoki nosilnosti. Zato lahko pokrijejo "drzne" previse, razpone, gradnje v višino in nenavadne konstrukcije.

Primer z Dunaja
Na Dunaju gradijo leseno stolpnico, ki obeta, da bo ob dokončanju najvišja na svetu. 84 metrov visoka, 24-nadstropna in "do okolja prijazna". Stala bo na vzhodu Dunaja, imela bo 19.500 kvadratnih metrov površine, na njih pa stanovanja, pisarne, restavracije, center za razvajanje (velnes). Imela bo hibridno konstrukcijo. Vse razen betonskega jedra in dvigala bo iz lesa. Za gradnjo bodo uporabili plošče iz križno lepljenega lesa in tanke sestavljene elemente iz lesa ter betona, ki bodo pritrjeni na jedro stavbe ali stavbni okvir. Povezani bodo s predhodno integriranimi podporami v montažne modele zunanje stene iz masivnega lesa. Stene in stropi bodo iz neobdelane strehe.

Gradnja bo za 10 odstotkov dražja od konvencionalne betonske, vendar po trditvah izvajalcev do okolja prijaznejša. Če bo 1.000 let vsak dan z avtomobilom prevozili 50 kilometrov, bi proizvedli 2.800 ton ogljikovega dioksida. Po napovedih arhitektov ga bodo toliko z gradnjo lesene stolpnice v primerjavi z betonsko prihranili. Avstrijski gozdovi pa bodo potrebovali samo dve uri, da se količina lesa, ki ga bodo porabili pri gradnji tega objekta, obnovi. Večina gradbenih elementov je predhodno narejenih v proizvodnji, na gradbišču jih sestavijo. To čas gradnje izjemno skrajša.

Najvišjo stolpnico na svetu so začeli graditi leta 2016, dokončali pa jo bodo predvidoma konec letošnjega leta.

Pa vendar zgolj lesene zgradbe nikoli ne bodo tako visoke kot iz betona in kovine. Zakaj? In katera je najvišja lesena konstrukcija v Sloveniji, kakšna je njena statika, pa požarna varnost? Več v oddaji Ugriznimo znanost.

Če ste jih zamudili, so spodaj pripete tudi vse preostale aprilske oddaje Ugriznimo znanost in Frekvenca X. Vabljeni k poslušanju! Vse so dostopne tudi v našem arhivu RTV 4D.




Ugriznimo znanost: Z lesom do neba (26. april 2018)
Najvišje drevo na svetu meri 115 metrov, kar pomeni 40 nadstropij. Povprečna lesena hiša pa največkrat meri le štiri etaže. Čeprav so lesene hiše vsak dan višje, pa kljub novim tehnologijam nikoli ne bodo tako visoke kot najvišje betonsko-jeklene. Zakaj?

Frekvenca X - Misija Gaia: Kot bi merili evrski kovanec na Luni (26. april 2018)
Misija Gaia Evropske vesoljske agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca. Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.

Ugriznimo znanost: Novoodkrita stara železna doba (19. april 2018)
V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihodom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe dodajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi.

Frekvenca X: Slovenska vizionarka biološkega računalništva (18. april 2018)
Naše celice imajo veliko zanimivih lastnosti, delujejo lahko kot biološke naprave in imajo spomin. Povezujejo se tudi v logična vezja in lahko delujejo celo kot računalniki. Raziskovalno polje doktorice Tine Lebar je sintezna biologija, ki celice spreminja tako, da dobijo neke popolnoma nove lastnosti, ki v naravi ne obstajajo. Raziskave potekajo tudi na celicah sesalcev, ki jih spreminjajo tako, da so zmožne izvajati logične funkcije. S posegi v celične sisteme je mogoče ustvariti nova kompleksna genska omrežja, ki bi bila uporabna za različne aplikacije, tudi v medicini: "Celice spreminjamo tako, da bodo za nas delale nekaj koristnega. Takšne celice bi lahko bile uporabne na primer za biosenzorje v diagnostiki, vgradili bi jih lahko tudi v tkivo bolnika, kjer bi lokalno proizvajale neko biološko zdravilo." Lebarjeva s Kemijskega inštituta je v zadnjem letu prejela tri velika priznanja: štipendijo za Ženske v znanosti, Preglovo nagrado za doktorat in pred kratkim še zlati znak Instituta "Jožef Stefan". Kljub vrhunskim dosežkom pa podobno kot njeni številni vrstniki pri tridesetih letih ni redno zaposlena. V prihodnjih mesecih načrtuje nove izzive v Združenih državah Amerike. Predanost znanosti izkazuje na prav unikaten način: temo svojega doktorata z naslovom Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov ima upodobljeno tudi v veliki tetovaži na desni roki.

Ugriznimo znanost: Ceste brez smrti (12. april 2018)
V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3.000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih petih letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah? Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem, in vsak izmed njih mora delovati pravilno, da ni prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na morebitno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč ...


Frekvenca X: Hvaležni, sočutni in ponosni imamo boljše možnosti za uspeh (12. april 2018)
Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Frekvenca X se tokrat sprašuje o uspehu ali še bolje rečeno – o poti do uspeha. Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje.


Ugriznimo znanost: Ali konoplja zdravi? (5. april 2018)
Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihovi nalogi sta prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn.


Frekvenca X: Izzivi sodobnih jedrskih tehnologij (5. april 2018)
Profesor Kord Smith upravljanje jedrske energije primerja s pristajanjem njegovega pol stoletja starega letala na neravni travnati stezi med ameriškimi gorami: z vrhunskim znanjem in veščinami se je mogoče varno spopadati z najtežjimi izzivi – tudi v zelo posebnih okoliščinah. Smith je eden najvplivnejših reaktorskih fizikov na svetu in tesno sodeluje s slovenskimi strokovnjaki. V reaktor TRIGA je skupaj s kolegom Benom Forgetom pripeljal osem študentov z ugledne univerze MIT, v predmestju Ljubljane so izvedli tečaj eksperimentalne reaktorske fizike. Ameriški gostje uporabljajo najnaprednejša simulacijska orodja za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih, pri razvoju sodelujejo z industrijo in imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Kakšne so aktualne usmeritve v razvoju jedrske energije, kako je z razvojem drugih jedrskih tehnologij na čelu z medicino, kateri so največji izzivi prihodnosti?

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Dajnomir
# 14.05.2018 ob 06:29
Slovenija je bolj prekrita z gozdovi kot Anglija v času Robina Hooda, medtem ko se vse - razen vrtnih ut - gradi iz betona. Pravo čudaštvo.
HOR
# 17.05.2018 ob 02:18
Potem, ko smo v samostojni Sloveniji pustili propasti ekonomsko strateško leseno industrijo in ca 30000 povezanih delovnih mest še vedno v glavnem izvažamo debla namesto izdelkov iz lesa...
Trajnostni (EKO) nateg se nadaljuje...
HOR
# 17.05.2018 ob 02:11
"..Najvišja zgradba na svetu je Burj Khalifa v Združenih arabskih emiratih in meri 830 metrov oziroma 163 nadstropij. Bomo kdaj zgradili tako visoko leseno stolpnico?..."

...
Zakaj bi sploh gradili tako glomazne in potratne stavbe...!?
kislec
# 15.05.2018 ob 10:16
Glasujem za lesene stavbe.
Lahko slike obesiš brez vrtalnika...
mb128
# 14.05.2018 ob 15:56
Eh ja, les je lep, tako vsaj včasih Belinka delovna mesta pa tudi. Les pa je tudi obnovljiv. Saj veste green pa to.
Samo glede nebotičnikov pa ne vem oz. vsaj jaz v takem nebotičniku zagotovo ne bi imel svojega stalnega prebivališča. Sicer pa, tako Ngc glede teh stvari, vskak materjal ima svoje omejitve tako tudi les. Ne vem no kako kaj les in že kar nebotičniki zato bom zaključil z belinkinim les je lep in predvsem green!
Oglasno sporočilo
link
Perfektno grilan pišek brez dodatkov in e-jev
21. maj 2018 ob 08:30 Perfektno grilan pišek brez dodatkov in e-jev Slastnega “piščanca po ptujsko” najbrž vsi poznamo, izvira iz našega najstarejšega mesta, kjer ptujsko perutninarsko podjetje z več kot 110- letno ...
Več oglasnih sporočil ...
Kazalo