Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Evropa še bolj verjeten kraj, kjer bi morda lahko vladale razmere za razvoj življenja
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 67 glasov Ocenite to novico!
Evropa
Možen scenarij, kako naj bi voda bruhala na površje. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: NASA/JPL
Evropa
Luna Evropa je le malo manjša od planeta Merkur. Povsem je prekrita z ledom, ki je pri temperaturi skoraj minus 200 stopinj Celzija trd kot granit. Barvne črte naj bi bile sestavljene iz morske soli in glinastih mineralov. Foto: NASA/JPL-Caltech/SETI Institute
Evropa
Poglavitni trije posnetki. Tri Hubblove fotografije v infrardeči svetlobi (vijolično-modri del posnetkov). Na njih so vidni nekakši svetlomodri udi, ki se raztezajo iz same lune na sredini. To naj bi bile vodne silhuete, ki zastirajo infrardeče sevanje Jupitra iz ozadja. Foto: NASA, ESA, W. Sparks (STScI)
Evropa
Primerjava dveh posnetkov. Levo je surova fotografija prehoda Evrope mimo Jupitra (z zornega kota Zemlje). V njenem spodnjem levem delu so vidne temne lise. Te so na istem mestu kot sledi vodika in kisika iz leta 2012 (fotografija desno). Foto: NASA, ESA, W. Sparks (levo) L. Roth (desni)
Jupiter, Evropa
Ključ je bil prehod Evrope mimo Jupitra, kot je viden na tej animaciji GIF. Foto: NASA, ESA, W. Sparks (STScI)
Evropa
Domnevna notranja struktura Evrope. Foto: NASA/JPL
Mason Peck
Robot, ki ga Nasa razvija za podledne misije. Sposoben naj bi bil napajati se z energijo iz lokalnega okolja. Foto: NASA/Cornell University/NSF
Evropa
Podrobnost z Evrope prikazuje "tigrove črte", dokaz aktivnosti ledenega oklepa. Spodaj mora biti dovolj toplote, da to gibanje lahko poganja. Foto: NASA/JPL-Caltech/ SETI Institute
Evropa
Še ena podrobnost z Evropinega površja. Foto: NASA/JPL/University of Arizona

Dodaj v

Vodni gejzirji nad Jupitrovo luno Evropa in kaj to pomeni za življenje

Teleskop Hubble na robu omejitev
26. september 2016 ob 20:47
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vesoljski teleskop Hubble je videl, kako iz Jupitrove lune Evropa bruhajo silhuete, ki so najverjetneje vodni gejzirji. To govori v prid obstoju domnevnega podlednega oceana.

V naši soseščini sta vsaj dve lokaciji, ki bi - morda - lahko bili dom za takšne ali drugačne organizme. To sta Saturnova luna Enkelad ter Jupitrova luna Evropa. Obe luni sta prekriti z debelo plastjo ledu, pod njo pa naj bi vsaka skrivala še ocean tekoče vode. A neznank, pogojnikov in vprašanj je veliko.

Enkelad je relativno dobro poznan. Zahvaljujoč prisotnosti Nasine veteranske sonde Cassini, vemo, da je obstoj globalnega oceana zelo verjeten, da je najbrž topel in da vsebuje tudi kemično energijo, potrebno za razvoj življenja. A velja opozorilo: dokler se skozi led ne bo prebil kak človeški strojček, našteto niso zanesljiva dejstva.

Do zdaj le posredni dokazi
Evropa je še precej večja uganka. Človeštvo v tej soseščini že dolgo ni imelo robota (Juno je prispel pred meseci). Da pod kot granit trdno ledeno skorjo pljuska ocean, so znanstveniki sklepali le posredno. Najprej na podlagi interakcije lune z magnetnim poljem Jupitra. To je mogoče le, če ima luna svoj notranji dinamo, ki magnetno polje lahko proizvaja. Voda je mogoč kandidat. Pa z njeno povprečno gostoto, ki se ne razlikuje veliko od vodne. Nazadnje je vesoljski teleskop Hubble leta 2013 Evropo fotografiral in v bližini površja našel domnevne vodne hlape. Podrobneje: s spektralno analizo je ob površju zaznal prisotnost vodika in kisika. Ta naj bi nastala kot posledica razpada vode (H2O) v surovem sevanju Jupitra. In če iz Evrope brizga vroča voda, potem v njej mora biti tudi morje.

Problem je nastal, ker v sledečih poskusih teh oblakov vodne pare ni bilo več, niti jih niso našli, brskajoč po starih podatkih Cassinija (sonda je Jupiter obleta na poti proti bolj oddaljenemu Saturnu). Intelektualno nepošteno bi bilo zgolj na podlagi ene Hubblove meritve trditi, da je v Evropi res ocean tekoče vode.

Vodne silhuete
Minila so tri leta in novi napori so obrodili sadove, so sporočili iz Nase. Na posnetkih Hubbla iz leta 2014 je ločena znanstvena ekipa našla sledi, ki so verjetno vodni gejzirji. Hubble je v 15 mesecih posnel 10 fotografij Evrope in na treh so neke vrste sence, silhuete, ki se jih ne da pojasniti na noben drug (znan) način.

Do njih so se morali dokopati z drugačno metodo, ki je pognala Hubblove zmogljivosti prav do meja, so poudarili na telekonferenci. Raziskava bo 29. septembra objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal.

V nasprotju s prejšnjimi poskusi je vesoljski teleskop luno posnel, ko je prečila površje Jupitra v ozadju. Jupiter pa je močen izvor sevanja. Del infrardečega dela planetovega sevanja se je na poti proti Hubblu moral prebiti tudi skozi to zaveso, slednja pa je na sevanju pustila odtis. S to metodo so sprva iskali morebitno atmosfero, pa naj bo še tako redka, okoli lune, našli pa so omenjeni "stranski učinek".

Hubble na robu svojih omejitev
Znanstvena ekipa za opazovanji poudarja, da je tukaj Hubble res na robu svojih omejitev in da bodo za dokončno potrditev dejansko potrebna opazovanja prihajočega teleskopa James Webb. A za vsaj omenjene tri fotografije je možnost, da gre za napako v analizi ali v delovanju instrumenta, zanemarljivo majhna. Predvsem pa ni druge naravne, alternativne razlage za silhuete na fotografijah. Vse to govori v prid obstoju globalnega, slanega oceana.

To je dobro, so povedali raziskovalci na telekonferenci. Za preučevanje vodne mase namreč ne bo treba vrtati v led, temveč bo za začetek zadostovalo - kot pri Enkeladu - poslati sondo skozi paro. Na ta način pa zagotovo ne bodo našli morebitnega življenja, saj bi bilo hitro uničeno v surovem vesolju.

Nekaj silhuet so našli na pričakovanem mestu (kot leta 2013) pri južnem polu, enega pa tudi v bližini ekvatorja. Ti domnevni gejzirji naj bi se dvigali 200 kilometrov nad površje in nato deloma prisnežili nazaj.

Dejstvo, da teleskopi enkrat vidijo silhuete okoli Evrope, drugič ne, raziskovalci pojasnjujejo z domnevno, da naj bi bili pojavi gejzirjev sporadični.

Kaj je potrebno za življenje
Življenje je izjemno prilagodljivo. Najdemo ga na dnu Marianskega jarka pri izjemnem pritisku in v popolni temi. Jarek je globok skoraj 11 kilometrov, medtem ko globino Enkeladove kotanje ocenjujejo na od 8 do 10 kilometrov, Evropine celo 100 kilometrov. Življenje je sposobno preživeti vakuum vesolja, vročino in celo pomanjkanje kisika. Nekatere bakterije dihajo z železom. Nič ne kaže, da so razmere v Enkeladu ali Evropi hujše od tega. Vprašanje je predvsem točka v razvojnem času. Od nastanka Zemlje do življenja je morala miniti skoraj milijarda let in vprašanje je, ali se je ta razvojni preskok v Enkeladu že zgodil ali pa bi se mogoče šele čez kako milijardo.

Za razvoj življenja so potrebne (ali vsaj pridejo prav) v grobem tri skupine pogojev. Prvi je voda oz. kakšna podobna oblika tekočine, ki je vmesnik, prenašalec pri kemičnih in fizičnih procesih. Drugi so organske snovi, ogljikovodiki, ki se pri kemičnih procesih sestavljajo v kompleksnejše spojine vse do aminokislin in drugih opek živih bitij. Tretji pogoj je energija, ki lahko pride v več oblikah, denimo toplotni ali kemični. Računalniško modeliranje, ki so ga izvedli na JPL-u, kaže, da bi Evropin ocean lahko imel dovolj kemične energije ter ne prekislo ne prebazično vodo za življenje.

Na dokaze bo treba počakati
Poudariti je treba precej teoretično naravo teh študij. V tistih, v katerih so uporabljene Hubblove meritve, pa, da je bil instrument pognan do skrajnosti, zato so meritve manj zanesljive. Za pravo potrditev bo potrebnega še veliko dela, pa naj bodo to meritve letečih sond ali pristajalnikov. Ali v luni dejansko obstaja kakšna oblika življenja, pa zagotovo ne bomo videli še dolgo. Instrument "detektor življenja" ne obstaja. Vse dokler se v globine ne bo privrtal podledni robot (ki ga Nasa dejansko že razvija), ne bomo videli, kaj je res spodaj.

Nasa še posebej poudarja, da Juno ne bo šel niti približno v bližino Evrope, saj nočejo kontaminirati lune z zemeljskimi bakterijami.

Misiji v sočasni pripravi
Prav za lune sta v pripravi dve misiji, vsaka na svoji celini. Sprva sta Nasa in Esa želeli pri raziskovanju Evrope sodelovati, toda končalo se je ločeno. Evropska agencija pripravlja JUICE (Jupiter ICy moons Explorer), sondo, oboroženo z desetimi znanstvenimi instrumenti. 350 milijonov evrov vredna pogodba o izdelavi med Eso in Airbusom je bila podpisana decembra lani. Izstrelitev je predvidena za leto 2022, prihod pa leta 2030. JUICE naj bi tri leta in pol švigal po Jupitrovem sistemu, še posebej pa okoli ledenih lun Evrope, Ganimeda in Kalista, pri čemer naj bi končal prav v orbiti zadnje omenjene lune.

Nasa vzporedno pelje misijo Europa, odobreno lani poleti. Časovnica je bolj meglena, z izstrelitvijo nekje v 20. letih. Sonda bo v zelo eliptični orbiti okoli Jupitra okoli 45-krat zelo od blizu obletela Evropo.

Kaj pa Enkelad?
Zanimivo je, da je toliko misij posvečenih prav Evropi, medtem ko so zadnja leta veliko več oprijemljivih izidov prinesla okoli Saturnove lune Enkelad. Špekulacije o tem so že stare, a se hitro izkazujejo za vse bolj utemeljene. Na začetku leta 2014 so s pomočjo sonde Cassini najprej našli dokaze za obstoj omejenega podlednega jezera, leto pozneje pa, da je lokalna kotanja pravzaprav ogromen, globalni ocean. To so storili z analizo gravitacijskega vpliva lune na Cassini, zaradi česar je sonda rahlo, komaj zaznavno, a vendarle za drobec skrenila s poti ob vsakem obletu. Razliko je zaznal sistem anten na Zemlji kot Dopplerjev učinek.

Nato so prišli dokazi o sestavi notranjosti. Cassini se je dobesedno oprhal z njo; letel je neposredno skozi gejzirje vode, ki bruhajo iz Enkelada, in analiziral njihovo sestavo. V njih je našel kemične spojine, ki nastajajo le v specifičnih razmerah, pri visokih temperaturah, kar je bil dokaz, da je Enkeladov ocean pravzaprav vroč - na samem dnu naj bi dosegal kar 90 stopinj Celzija.

Navsezadnje, Cassini je poskrbel tudi za dokaz, da v Enkeladu poteka serpentinizacija in da je torej kemična energija na voljo. Težave s kislostjo Enkelad nima, saj je njegov ocean bolj bazičen. Najboljše morda še prihaja: nazadnje je luno obletel najbližje, pri le 49 kilometrih oddaljenosti, in izide teh meritev še čakamo.

Video: Računalniška ponazoritev gejzirjev

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
makoshark
# 26.09.2016 ob 21:55
Od nastanka Zemlje do življenja je moralo miniti skoraj milijarda let...

To zelo verjetno ne drži. Najstarejši dokazani fosili so resda stari 3,5 milijarde let, ampak ta letnica se počasi premika nazaj (še nedavni nepotrjeni fosili so datirani 3,8 milijarde let nazaj). Kar pomeni, da lahko sam začetek življenja (ki je še bolj preprosto, kot najdeni fosili) na Zemlji postavimo še bolj nazaj. Posredni potencialni dokazi posledic življenja so datirani 4,1 milijarde let nazaj. To vse kaže na to, da je življenje na Zemlji nastalo precej hitro. In če to drži, potem je življenje v vesolju povsem "običajno".
papanister
# 26.09.2016 ob 22:48
Odličen članek!

Kot sem že večkrat napisal ... srečni smo lahko, da živimo v tem razburljivem času znanstvenega razcveta in da smo lahko priče vsem tem neverjetnim odkritjem!

Verjamem, da ne bo potrebno čakati predolgo, ko bodo znanstveniki nedvoumno dokazali, da je v našem vesolju življenje stalnica in da smo le ena izmed obilice življenskih vrst.
Vongobongo
# 26.09.2016 ob 22:26
Odlicen clanek ;) in spet veliko trollov in ljudi, ki mislijo da so nad znanostjo ;p
sammys
# 26.09.2016 ob 22:09
Znova odličen članek. Poglobljen, natančen in zanimiv.

Drugače je pa Europa sigurno na prvem mestu, če želimo kje najdi znake življenja. Kot je NDTyson predlagal, naredimo ena veliko kačo, ki bo prevrtala led in pokukala v ta neskončni ocean.
Mare_4
# 26.09.2016 ob 22:26
Velikokrat ameriški zanstveniki pretiravajo s pomeni določenih odkritij, ampak tukaj jih moram res pohvalit.
Nacentrati sondo, da leti 50 km mimo nebesnega telesa, ki je milijone daleč, je nekaj izjemnega. In vsi ti senzorji, ki zaznavajo pojave desetine kilometrov pod površjem nekje daleč...

Tukaj delim njihovo oceno, da je res precej velika možnost za življenje v tistih oceanih pod ledom, saj sam kisik ni nujen pogoj za življenje. Na Zemlji v oceanih npr., obstajajo v bližini globokomorskih ognjenikov neke vrste črvi, ki namesto kisika uporabljajo ognjeniško žveplo za 'dihanje'.

Zelo zanimivo!
papanister
# 26.09.2016 ob 22:39
@tron

In kaj je vaša alternativa vsemu temu? Kakšna je vaša različica realnosti v našem veolju?

Najlažje je vsepovprek pljuvati in ne podati prav ničesar otipljivega kot alternativo - sramota!
luckyss
# 26.09.2016 ob 23:13
@makoshark
Osebno najlažje preživim pri 25 °C v bižini gajbe piva :))
Vongobongo
# 26.09.2016 ob 22:38
esspero

Toplo fuzijo ze mamo ;p
jaz_ti_on
# 27.09.2016 ob 08:43
Kot vedno phohvalno Al.Ma. za se en odlicen clanek,...

Vidim da se nekateri pritozujete nad dolocenimi kometarji (soglasam z vami)
Iz ciste radovednosti pogledal ta isti clanek na 24ur, seveda dosti manj izcrpno kot Al.Ma., in nato se kometarji pod clankom,....
Gospe in gospodje, tile troli, teoretiki zarot, itd. na MMC so pravi balzam za branje napravm tistih na 24ur, so na ravni..., eh se bom rajsi vdrzal kometarja,... Tko da tu se ni tako hudo, kot se vam zdi :)
Anopheles
# 26.09.2016 ob 23:52
daleč najboljša rubrika na tej strani
to področje me kot laika izjemno zanima in vsakič izvem nekaj novega
luckyss
# 27.09.2016 ob 00:11
Vongobongo
# 26.09.2016 ob 23:41 Luckyss
Si ze slisal za extremophile?


To so tisti, ki preživijo z minimalno plačo ?!
;)
makoshark
# 26.09.2016 ob 23:09
Logično bi bilo, da se življenje razvije pri idealnih pogojih in potem "zaide" oz. se prilagodi tudi v območjih kjer ga je težje pričakovati. Tako je tudi na Zemlji..
Težje pa je pričakovati razvoj življenja tam, kjer so ekstremni pogoji tudi edini pogoji..
Torej brez evforije - po kuhane ribe na Evropo še ne bomo kmalu hodili..;)


In kakšni so idealni pogoji?
In še konkretno, kakšni so bili ti "idealni" pogoji na Zemlji?
generusus
# 27.09.2016 ob 00:50
Glede na to, da je v nam znanem (opazovanem) Vesolju po ocenah okoli 10^80 atomov, in glede na to, da je ekskluziven dogodek v vesolju izjemno malo verjeten, je življenje kot ga poznamo, gotovo navzoče marsikje v Vesolju.
G.Bruno
# 27.09.2016 ob 20:53

I'm so lucky!
makoshark
# 27.09.2016 ob 11:41
@vombat98

Življenje ni nastalo naključno. Tudi to je potekalo po načelu variacij in selekcije. DNK ni nastala naključno. Ta znanstvenik z avionom je bil fizik Hoyle, ki očitno ni razumel (ali ni hotel razumeti, podobno kot to počno verniki fundamentalisti) principov darvinizma.

Navadna molekularna juha je že nekaj časa passe, ker je kemično prazna. V zadnjih letih je bilo marsikaj novega odkritega. Ena od zelo verjetnih možnosti zibleke življenja so globokomorski alkalni vrelci.
papanister
# 27.09.2016 ob 08:25
@luckyss

Težje pa je pričakovati razvoj življenja tam, kjer so ekstremni pogoji tudi edini pogoji.

Resnica je k sreči popolnoma nasprotje temu kar ste napisali.

Že človek se je skozi leta prilagodil, da se počuti zelo dobro v različnih okoljih, kamoli ostale oblike življenja. To kar je za vas optimalno okolje (25 stopinj + gajba piva) je za marsikatero obliko življenja ekstremno in celo pogubno.

Kot je napisal že Vongobongo so ekstremofili tak zelo lep primer, ki ga lahko preučujemo tukaj na našem planetu. Pa tudi, če bi nekemu Eskimu ponudil možnost trajne preselitve nekam v severno Afriko, bi vas po vsej verjetnosti z veseljem zavrnil.
bob
# 27.09.2016 ob 07:11
SUPER.Še bolj noro bo res, ko bodo kak robot potopili v to vodo in začeli iskat kaj ŽIVEGA.
Rasta75
# 27.09.2016 ob 20:35
Dej mandan, sprehodi se že enkrat čez rob Zemlje. xD
makoshark
# 27.09.2016 ob 17:20
lucky
Morda se motim bolj kot tisti, ki si niti ne upate izza ograde...morda pa ne ;)

Ti bi idealne pogoje za današnje življenje ("25°C v senci in s pirom v roki") rad "prodal" kot idealne pogoje za nastanek življenja. Kar je čisti nonsense.

Ti mešaš posledico in vzrok. Mi smo namreč evolucijsko prilagojeni na trenutne pogoje in zato se NAM zdijo "idealni".

Kakšni pa so po tvoje idealni pogoji za nastanek življenja?
Saj vem, da nima smisla, ker ne zmoreš odgovoriti. Morda bi pa kdo drug poskusil? ;)
makoshark
# 27.09.2016 ob 16:48
lucky
Še vedno mislim, da se življenje razvije najprej v ugodnih pogojih in se potem prilagaja tudi v ekstreme..

To izjavo si dal že včeraj. Jo danes znaš utemeljiti. Ali imaš samo tak "filing"?
makoshark
# 27.09.2016 ob 11:06
aaa
Problemček nastopi ko znanstveniji izračunajo, da je verjetnost naključnega nastanka beljakovine 1/10^350. Pri takšnih predpostavkah je 10^80 atomov v vesolju kaplja v morje in verjetnost da sta se zgodila vsaj 2 ekskluzivna dogodka praktično nična. Že verjetnost enega je praktično nična. Potem mora obstajat nek drug nam neznan mehanizem nastanka življenja ali pa smo dejansko sami.

Očitno ne razumeš, kako delujejo mehanizmi evolucije: naravna selekcija na variacijah. Naključni nastanek neke točno določene beljakovine direktno iz atomov (ali karkoli imaš že v mislih) nima prav nobene povezave z darvinizmom. Selekcija je ravno naprotni pojem od naključja.
makoshark
# 27.09.2016 ob 11:01
zapatist
Če je tako simpl in veste vse, kako je nastalo, kaj je za življenje vse potrebno...kako to, da to ne prenesete v prakso in dokažete v laboratoriju...

Ti bi rad proces dolg ? let (govora je o milijonih) delal v laboratoriju v nekaj urah?

Pa še to...dokazano je, da ima vse življenje istega prednika. Torej je bil v celotni zgodovini Zemlje samo en tak preskok. Ni jih bilo več...ni življenj z različnimi predniki. Torej je bil preskok na zemlji enkraten, izjema in ne pravilo.

Ne, to ni res, ni nujno, da je bil samo en "preskok". Vsi na Zemlji imamo skupnega prednika, to je trenutno "dejstvo", glede na podatke, ki so na voljo. To pa ne pomeni, da ni bilo nobenega drugega živega bitja takrat, oziroma da se je življenje razvilo/nastalo samo enkrat.
mb128
# 27.09.2016 ob 09:49
Mimogrede.
Nasa naj bi našla 2. planet v našem osončju, ki naj bi imel aktivno tektoniko!
Zeph
# 27.09.2016 ob 07:56
Pred nekaj dnevi sem gledal film Europa report, priporočam ogled :)

IMDB
semaino
# 26.09.2016 ob 23:14
Ta clanek so prebrali v Siriji, Pakistanu, Iraku, Iranu, Egiptu, Maroku, Kosovu itn., pa se zato vsi selijo v Evropo.
Gravesen
# 26.09.2016 ob 22:12
Prihajajooo...
J€Z€N
# 26.09.2016 ob 22:07
Teoretično se lahko šele čez par milijard let razvije nekaj z joški. Predolgo.
generusus
# 27.09.2016 ob 19:19
Ugodni pogoji za življenje so natanko tisti pod katerimi nastane.
makoshark
# 27.09.2016 ob 19:00
lucky
Naj namignem - Jupitra je kar nekaj skupaj, da o sevanju sploh ne govorim..

Ne govorimo o inteligentnem življenju. Govorimo o življenju.
Debelina oceana je nekje 100 km + nekaj 10 km ledu nad njim. Kar dober ščit.
Ko omenjaš temperaturo vode in zraven sevanje? Nam znaš razložiti, zakaj je voda pod ledom tako topla?

Sicer pa je moj naslednji in zadnji komentar ustrezen nivoju debate in se glasi ...
Bla, bla..


Vedno, ko te stisnemo v kot, se posloviš. Kako priročno. In še tu si falil s svojimi zadnjimi besedami. Ne samo "bla, bla", temveč je predvsem "bee, bee" ... ;)
Vongobongo
# 27.09.2016 ob 18:37
Luckyss

Si se odlocu da nebos nc podpru z razlagami, ampak bos samo zalil ;) ni kj resen znanstveni pristop k debati ;)
makoshark
# 27.09.2016 ob 18:12
mb128
To je hkrati odgovor ta pametnemu, ki me seveda lahko korigira kar sicer počenja z velikim veseljem in ponavadi!

Hvala. Sprejmem pohvalo... ;-)

Priznati moram, da te zadnje čase niti nimam kaj veliko popravljati. To seveda razumi kot pohvalo, kar tudi je!
Vongobongo
# 27.09.2016 ob 16:40
Luckyss

Wow zdj pa ze zalis ljudi ;) car
malikaliber
# 27.09.2016 ob 08:09
Torej, so odkrili toplo vodo.
makoshark
# 26.09.2016 ob 23:29
@luckyss

Torej svoje trditve ne znaš podkrepiti.
makoshark
# 26.09.2016 ob 23:16
Osebno najlažje preživim pri 25 °C v bižini gajbe piva :))

Razpredal si o idealnih pogojih za NASTANEK življenja. Pivo pa že zahteva življenje, da se ga lahko zvari.
Poskusi znova!
luckyss
# 27.09.2016 ob 21:53
@G.Bruno
Policijski pes ?!
Sicer pa dobra :))
makoshark
# 27.09.2016 ob 18:06
luckyss
Samo osnove fizike in kemije je treba poznati

Najbolj hecno je, da ravno vseznalci tvojega kova nimate teh osnov. Kaj neki zate pomeni, da je neka snov "med svojimi agregatnimi stanji"?

Jasno, da smo dokaz, da je Zemlja zelo primerna za življenje. Vprašanje pa je bilo, kaj je ugodno za začetek življenja. Si sposoben razlikovati? To ni eno in isto.

Na (bolje rečeno v) Evropi imaš tekočo vodo (tako vse kaže). Še več, kolikor hočeš, jo imaš na voljo. Torej je "tvoj" pogoj izpolnjen.
Imaš na voljo tudi vir toplote. Na vojo sta (vsaj omejeno) tudi prosti kisik in vodik. Kako je z ostalimi kemičnimi pogoji, ne vem.

Te zanima, kje znanstveniki iščejo začetek življenja na Zemlji? Eden od najboljših, če ne celo najboljši kandidati so alkalni globokomorski vrelci.
Ni ravno ugodno za ljudi, da bi tam pili pivo, knede?
Vongobongo
# 27.09.2016 ob 16:51
Luckyss

No dj odgovori makosharku pa te bomo mal bol resno jemal ;)
božo1
# 27.09.2016 ob 05:26
To je dobro, so povedali raziskovalci na telekonferenci.

Za raziskovalce vesolja je dobro to, da vedno odkrivajo nekaj novega, ker teh skrivnosti "tam daleč" je še ogromno in, če bo imela ta radovednost dovolj finančnega razumevanja, je na tem področju še brezmejno veliko dela.
G.Bruno
# 28.09.2016 ob 13:49
mandan
težko repliciram komurkoli na tem forumu, saj mi večino (90%) komentarjev brišejo.
Še tistih 10%, ki ti jih pustijo, je preveč.
mb128
# 27.09.2016 ob 20:16
No, da se vrnemo k temi članka. Zakaj je ta Hublova najdba sploh pomembna?! Polek tega da nakazuje na možnost življenja na tem naravnem satelitu nam ta najdba nakazuje vsaj na možnost, da sondi le ne bo potrebno zavrtati tako globoko v led, da bi se dokopala do oceana na tem naravnem satelitu.
Sicer pa berite sami.
http://www.sciencedaily.com/releases/201
6/09/160926142919.htm
mb128
# 27.09.2016 ob 19:04
Ja no luckyss na vprašanje koliko oblik življenja poznamo je vse kar premoreš bla bla.
Glede žalitev pa samo sledeče. Priznam bil sem žaljiv in to na zelo primitiven način ampak čisto vsak tvoj zapis vsaj pod to rubriko je žalitev za intelekt sam. Zato ne jamraj, dobil si samo tisto kar si hotel vsaj na podzavestni ravni!
Mimogrede, ti nas ponavadi naslavljaš kot ovce. A to pa ni žalitev?!
Jaz sem tebe okvalificiral kot buzeranta, nakladača. Dobro, recimo da sta ti besedi žaljivi, ampak, veš kaj ti si zame vsaj človek jaz pa sem tukaj med mnogimi ki zate nismo niti ljudje! Sicer pa, komu pa naj bi, po tvoje, mi ovce sploh sledili? A tebi mogoče?! A te slučajno daje kompleks večvrednosti mogoče?!
Veš če sem jaz pod to rubriko znan po čem so to linki. Mislim, skoraj pod vsakim člankom, ki ga komentiram pod to rubriko zapišem vsaj en link. Pa ti? Ko sem te parkrat pozval, da podaš kakšnega si jih do tega trenutka zapisal prav neverjetnih zero koma Josef. Veš, to ni samo žalitev, to je veležalitev! Zato, še enkrat NE JAMRAJ!
luckyss
# 27.09.2016 ob 18:23
Bla.. ;)
mb128
# 27.09.2016 ob 18:02
Poslušaj luckyss, ti bi razpravljal o zakonitostih življenja? Koliko oblik življenja pa sploh poznamo?! Daj, ne seri!
To je hkrati odgovor ta pametnemu, ki me seveda lahko korigira kar sicer počenja z velikim veseljem in ponavadi!
Vongobongo
# 27.09.2016 ob 17:50
Luckyss


"Ekstremofile" pa je treba jemati tako kot so zapisani - je oblika življenja, ki se je ekstremno prilagodila in ne obratno - da smo potomci le teh ;)


Po cem to sklepas, mas kako studijo kje, si raziskoval to al sam tko razlagas po kmecki logiki?

Samo osnove fizike in kemije je treba poznat

Sam da naceloma fizika ne raziskuje extremofile ;) Drgac a si ziher da poznas osnove fizike? ;p
mb128
# 27.09.2016 ob 17:09
luckyss kaj pa so zate sploh ugodni življenski pogoji? Kakšne pogoje pa lahko sploh okvalificiraš kot ugodne? A se zavedaš, da je lahko homosapiens za kakšno življenje v vesolju ekstremofil?
Zato, nehaj že enkrat buzerirat z temi življenskimi pogoji ker na tak način samo kažeš da dejansko nimaš kaj zapisat v smislu članka.
Sicer pa ne sekiraj se preveč zaradi tega ker nisi edini takšen eksemplar pod tem člankom! Vse kar hočeš je le to, da poskrbiš za veselje pod to rubriko kar je za to rubriko že kar nekaj običajnega, lahko bi zapisal celo normalnega.
Sicer pa ti nikakor nisi glavni krivec, da je pod to rubriko tako kot pač je. Nisi niti med glavnimi krivci, glavni in izključni krivec zakaj je tako pod to rubriko je pa admin. Ti si le navaden buzerant, nakladač če že tako hočeš in če ti je v tolažbo nisi edini!
Vongobongo
# 27.09.2016 ob 16:56
Luckyss

Torej mas sam tak "filing" ?
Partizan Miha
# 27.09.2016 ob 15:05
Za sladokusce:
https://www.youtube.com/watch?v=Mh_y609A
FZQ
mb128
# 27.09.2016 ob 08:13
No ja, da stvari malo konkretiziramo.
Hubel je v 15. mescih zaznal, recimo temu tako, 3. dogodke pri čemer se je TEKOČINA (še vedno ni dokazov da gre tukaj za H2O) znašla tudi do 200. km nad površino Jupitrovega naravnega satelita.
Nasa planira, da bi na ta naravni satelit poslala sondo ~ 2020.
No, a bo kdo dodal še kaj KONKRETNEGA?
aaa
# 27.09.2016 ob 07:09
Meni so ti članki o znanosti super, ampak prav tako mi je super zdrava mera skepse, ki jo tukaj nekateri vzganjajo. Res ne vem zakaj se je potrebno pri debatiranju vedno postavit v svoje okope in za vsako ceno zagovarjat svoj prav. Tudi znanost ni vsemogočna, čeprav se znanstveniki velikokrat obnašajo, kot da je.
Kazalo