Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Atmosfera iz žveplovega dioksida
  • Juno dosegel odjupitrovje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 53 glasov Ocenite to novico!
Io
Računalniška upodobitev lune Juno in njene atmosfere. Foto: SwRI/Andrew Blanchard
Io
ANIMACIJA: Izbruh ognjenika Tvashtar, kot ga je leta 2007 ujela sonda New Horizons. Foto: Nasa
Io
Voyagerjev posnetek, ki je usmeril pozornost k luni Io. Lepo je viden ogromen ognjeniški izbruh, ki je material vrgel okoli 200 kilometrov v zrak s hitrostjo več kot 2.500 kilometrov na uro. Foto: Nasa/JPL
Io
Dejaven izbruh iz leta 2000, skupaj s 60-kilometrskimi tokovi ohlajajoče se lave. Foto: NASA/JPL
Io
Io ima gorovja, višja od Himalaje. Med njimi je tudi tale gora Mongibello na Galileovem posnetku. Foto: NASA/JPL/University of Arizona/Arizona State University
Io
Spremembe na površju v manj kot desetletju. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute
Juno
Diagram orbite sonde June skozi dve leti delovanja. Foto: NASA/JPL-Caltech
Jupiter, Juno
Prvi posnetek Jupitra in nekaj lun, ki ga je Juno izgotovil iz orbite. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS

Dodaj v

Znanstveniki v živo opazovali propad atmosfere Jupitrove lune Io

Jupiter in njegovi sateliti
6. avgust 2016 ob 10:27,
zadnji poseg: 6. avgust 2016 ob 11:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

Štiri desetletja od začetja raziskovanja Jupitrovega sistema se tam veliko dogaja. Sonda Juno končuje veliki lučaj okoli planeta, na njegovi luni pa so našli povrnljivo ozračje.

Tokrat je v ospredju Jupitrova luna Io, polna nenavadnih lastnosti. Med drugim je najbolj suho nebesno telo v Osončju, a izjemna je tudi z razsvetljenskega vidika. Kar dvakrat v zgodovini je človeštvo opomnila, da je Zemlja daleč od edinstvenega, samopomembnega. Pred 37 leti je Voyager 1 na njej odkril ognjenike, s čimer je luna postala edino telo v Osončju (poleg Zemlje), ki se ponaša z vulkansko aktivnostjo. Še precej prej, pred stoletji, pa je Galileo Galilei skozi teleskop videl, da se okoli Jupitra vrti nekaj pikic. Doumel je, da imajo tudi drugi planeti lune, tako kot ima Zemlja Mesec, in da ta ni središče vsega.

Žveplena ovojnica
Izjemna vulkanska aktivnost (Wikipedija navaja kar 400 dejavnih ognjenikov) je odgovorna za to, da se Io ponaša z atmosfero, sicer dokaj tanko in redko. Raziskovalna skupina pod vodstvom ameriškega instituta SwRI je poskrbela za nova spoznanja o njej. Plinska ovojnica, sestavljena večinoma iz žveplovega dioksida, na eni strani lune - sneži. Raziskava o tem je objavljena v znanstveni publikaciji Journal of Geophysical Research.

Najbolj ognjeniški, najbolj geološko dejaven svet
Io je pravzaprav vulkansko še bolj dejavna od Zemlje. Razlog je v tem, da je Io od 67 tamkajšnjih naravnih satelitov kar najbliže matičnemu planetu. Med Jupitrom in Io je 420.000 kilometrov, navaja Nasa, kar je le malo več kot med Luno in Zemljo. A Jupiter je naravnost orjaški in tudi pri takšni razdalji na lunico deluje z izjemnim silami. Mesec na našem planetu bolj ali manj sproži plimo, torej nekoliko razburka oceane. Jupiter pa Io odreja takšno plimsko silo, da naravni satelit kar praži odznotraj od sproščene toplote. Io naj bi posledično imela ogromen podzemni ocean magme in zasedela mesto geološko najbolj aktivnega površja v vsem Osončju - s prej omenjenimi ognjeniki vred.

Ti zagotavljajo redne izbruhe razsežnosti, ki jim na Zemlji nismo priča, saj po navedbah Nase ustvarijo stotine kilometrov dolge bazaltne tokove, razbeljeno tvar pa izvržejo tudi 500 kilometrov visoko. Večina pade nazaj na površje, precej ga odpihne Jupiter s svojim sevanjem in magnetizmom (in konča tudi v Jupitrovih avrorah), nekaj plina pa ostane kot ozračje. To ima zaradi vulkanske dejavnosti več kot 1.500 stopinj Celzija, a se hitro ohlaja.

Ni fotonov, ni plina
Raziskovalna skupina je ugotovila, da se atmosfera sesuje takoj, ko na Io pade senca, to pa se dogaja vsak dan. Sončna svetloba ohranja plinasti SO2, ob njeni odsotnosti pa takoj zmrzne in zasneži na površje. In ko se žarki vrnejo, se proces obrne: žveplov dioksid izhlapi in spet objame luno.

Odkritje ni delo sonde Juno - raziskovalci so si pomagali s havajskim teleskopom Gemini North. Z njim so lahko presegli omejitve, ki so do zdaj preprečevale opazovanje kolapsa atmosfere - brez sončne osvetlitve (v Jupitrovi senci) ni šlo.

Gemini pa je Io opazoval v izsevani toploti in videl, da se kolaps plinja začne, ko temperature padejo z dnevnih -150 stopinj Celzija na na -270 stopinj. Ijin mrk se zgodi vsak njen dan, ta znaša 1,7 Zemljinega dneva. Ob polnem mrku zmrzne celotna atmosfera, so zapisali na SwRI-ju.

"Opazovanja potrjujejo, da je Ijina atmosfera nenehno podvržena propadu in obnovi; in da lep del atmosfere redno nastaja z izhlapevanjem s površja [...] Osnovni vir žveplovega dioksida so sicer dejavni ognjeniki, toda sončna svetloba je tista, ki nadzoruje stanje zračnega tlaka z gibanjem ledu. To smo dolgo domnevali in naposled uzrli," je izjavil soavtor raziskave, John Spencer. Ob mrku tlak pade za 80 odstotkov.

Opazovanja so izvedli v dveh nočeh leta 2013, ko je bila Io od Zemlje oddaljena 675 milijonov kilometrov. V obeh primerih je Jupiter luno zastrl za 40 minut.

Tudi na Plutonu, a počasneje
Podobno atmosfero ima Pluton. Lanski oblet sonde New Horizons je pokazal, da tamkajšnji metanov in dušikov led snežita na površje in se znova dvigata, le da vse skupaj traja precej dlje. Plutonov cikel je namreč povezan z oddaljevanjem in približevanjem po elipsi okoli Sonca, ta pa traja kar 248 let.

Juno se vrača
Raziskava je prišla v pravšnjem času, saj se po Jupitrovem sistemu podi elektronska naprava, ki bo marsikaj lahko preverila. Za košarkarsko igrišče velika sonda Juno se pravkar obrača. Prejšnji mesec je namreč prvič vstopila v Jupitrovo orbito s hitrim obletom (mimogrede, takšen hipni oblet je vse, kar je imela lani na voljo NH ob Plutonu); švignila mimo nje z izjemno hitrostjo in se izstrelila daleč, daleč stran. Pred dnevi je dosegla apijovij oziroma odjupitrovje, najbolj oddaljeno točko orbite, ki je kar 8,1 milijona kilometrov stran od planeta, so sporočili z Nase. Zdaj pada nazaj proti plinskemu velikanu, kar bo počela še skoraj mesec dni. Spet ga bo dosegla 27. avgusta, ko bo švignila le 4.200 kilometrov nad oblaki.

Polagoma se umirja
Gre še vedno za uvodne orbite, ki niso namenjene meritvam, temveč postopni umiritvi, ki bo polagoma, v več mesecih, pripeljala do stanovitne 14-dnevne orbite. Takrat se bo znanstveno delo lahko zares začelo. Nasa je potrdila, da je naprava v optimalnem stanju in pripravljena na šviganje mimo smrtonosnih oblakov sevanja.

Malo po prvem obletu je sonda poslala prvo fotografijo, ki ji jo je uspelo ujeti v orbiti (tudi v galeriji desno). Posnetek ni nič posebnega, saj je nizke kakovosti in kaže le nekaj bolj ali manj zamegljenih lis. Je pa višje simbolne vrednosti, saj je to približno tisto, kar je nekoč videl Galileo Galilei in z videnim zamajal temelje dotedajšnjega vedenja.

Juno je bila sicer izstreljena le nekaj dni nazaj v letu 2011, 5. avgusta.

Dobra štiri desetletja
Če odštejemo teleskopska opazovanja, človeštvo zdaj že dobra štiri desetletja raziskuje Jupiter. Začelo se je s sondama Pioneer 10 in 11, ki sta 1973 in leto zatem opravila vsak svoj oblet. Leta 1979 sta mimo odbrzela še oba Voyagerja. Prvi pravi Jupitru namenjen izdelek, sonda Galileo, je po orbiti drvela med letoma 1995 in 2003. Sledili so trije obleti oziroma gravitacijske prače. Jupitrovo težnost so za pohitritev popotovanja izkoristili Ulysses, Cassini na poti do Saturna in prej omenjeni NH. Kaj pa prihodnost? V načrtu sta dve sondi za luno Evropa, ki bi v podlednem oceanu lahko imela tudi obstoječe življenje.


Video 1: Prvi posnetki iz orbite

Video 2: Podobno je Juno pred leti posnel Zemljo in Mesec ob obletu

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
raintaker
# 06.08.2016 ob 11:19
Tule imate našo Luno, pa zoomirajte do onemoglosti, še NASA roverji se vidijo gor, če veš kje iskati:
http://bit.ly/1MiJbpz >
kop
# 06.08.2016 ob 12:22
Luna je zanimiva samo z eneg vidika. Kot idelna delavnica bodočih misij za "deep space".
Do tam nam pa manjkamše ulala. Za začetek nov pogon.
In res nevem kaj je na naši luni tako zanimivega da bi tja letali.
Za ljubitelje zarot je vsakega centa škoda. Vsi vemo da če bi vse te ljudi pripeljali osebno na luno, bi jih pol bilo prepričanih da je zarota in da so jim dal LSD in da halucinirajo.
koksli
# 06.08.2016 ob 10:48
Ne vem, od kje vam to, da so vesoljčki zeleni.
Špelca Golob
# 06.08.2016 ob 10:41
Ampak res, meni ni jasno, zakaj Luno pustimo toliko časa pri miru. Kot bi odkrili nov kontinent in nas potem ne bi zanimal.
anny22
# 06.08.2016 ob 12:27
Naslov bi lahko šel takole: Znanstveniki v živo opazovali propad atmosfere na Jupitrovi luni Io.
Bolj razumljivo. Sicer pa 5ka za članek, kot ponavadi.
Rasta75
# 07.08.2016 ob 19:48
vinklkugla, ampak... ampak ravno s pomočjo jupitrovih lun izračunam, kdaj je najbolje saditi krompir. ;)
luckyss
# 06.08.2016 ob 10:37
Kmalu bode lune zunanjih planetov bolje raziskane kot naša soseda, ki smo jo le na hitro obiskali in pobegnili..:)
Rasta75
# 06.08.2016 ob 16:55
luckyss: "Če bi se za znanost namenjalo vsaj pol toliko kot za pobijanje ljudi - bi na Marsu (sicer pod površjem) že zdavnaj lahko sadili krompir..
Ne vem kaj je z adminom, vse podobne komentarje mi briše - ima pogodbo z NASO , CIO ?!:))"

Glede prvega dela se 100% strinjam s tabo, glede drugega pa ti, namesto da težiš med komentarji, predlagam, da administratorju pošlješ zasebno sporočilo, mogoče ti celo odgovori.
Špelca Golob
# 06.08.2016 ob 12:03
Ali mi lahko kdo razloži, zakaj lahko na tem "zeljevidu" Lune, ki ga je raintaker prilepil, nekatere dele Lune bolj približaš, drugod se pa ločljivost neha že pri 2km?
Se ne spoznam, me pa zanima. Hvala vnaprej.
mb128
# 06.08.2016 ob 11:47
luckyss
Mislim najprej napiši nekaj v smislu članka! Kar se pa našega naravnega satelita tiče pa samo to, da je Nasa že odobrila privatno odpravo tja, ki se bo začela drugo leto. A boš takrat verjel izsledkom te odprave?!
Še nekaj. Zakaj ne gremo na Luno ponovno? Zakaj bi pa šli, kaj pa bi imeli od tega? Mislim, stopnja tehnologije je pač takšna kot je oz., kolikor je znano vsaj meni ta stopnja, vsaj zaenkrat onemogoča eksploatacijo našega naravnega satelita. Sem pa videl, da je Nasa razpisala natečaj za robote, ki bi omogočali eksploatacijo Lune. Rezultati so bili dokaj uborni. Pa ni problem samo v tem, problem je tudi v tem, da bi potem morali ta bogastva transportirati nazaj na naš planet ker v nasprotnem primeru je vseskupaj nesmiselno. Ergo, če bi bilo to že možno dandanes pa ekonomska računica takoj pokaže nesmiselnost tega početja.
Mimogrede. A na Luni naj bi bila izvenzemeljska bitja?! Hm, glede na stopnje civilizacij po dr. Kaku je to popolen nesmisel!
slorevolucija
# 06.08.2016 ob 10:49
No ja, če odmislimo teorijo zarote, da Američani sploh niso bili na Luni, potem lahko takoj ustvarimo novo: na Luni so našli nekaj res strašnega, zato si že 40 let ne upajo več tja gor.
Rasta75
# 06.08.2016 ob 21:37
G.Bruno: "nuLanuLa
In zadnjič sem tu bral, da naše osončje obkroža plazemski oblak
Oblak plazme obkroža našo galaksijo, ne osončje

Našo galaksijo obkroža gigantski oblak plazme pri milijonu stopinj Celzija - KLIK"

Bova tudi pojasnila, da teh miljon in pol stopinj pri tako redkem mediju ne pomeni dejanske temperature, temveč kinetično energijo delcev? :)
Rasta75
# 06.08.2016 ob 17:27
luckyss nikjer nisem omenjal ovc. Napisal sem "širše javnosti", v katero spadaš tudi ti. Hočeš reči, da si sam ovca? Če je temu tako, še en dobrodušen nasvet: ne meri, še manj pa enači, drugih po sebi.
Rasta75
# 06.08.2016 ob 17:13
luckyss, da je vse skupaj podobno resničnostnemu šovu, je krivo to, da brez zanimanja širše javnosti, tudi zanimanja za izdatnejše in nujno potrebno financiranje ni. Kaj misliš, da bi bile vse vojne, ki jih lahko trenutno "v živo" spremljamo, brez take medijske pokritosti, mogoče/možne?
Rasta75
# 07.08.2016 ob 19:44
G.Bruno, ne rabiš iti do roba naše galaksije, je sončeva korona precej podobno okolje in mnogo bližje. :)
OMNIC
# 06.08.2016 ob 13:05
Propad Iove atmosfere?
Najprej mi ni bilo jasno iz samega naslova, za kaj gre. Propad LOVE atmosfere?
Nato ugotovim, toda kaj, ko je Io ženskega spola in je torej njena atmosfera Ionina, tako kot Evina, Helenina, Zemljina ali Antarktikina.
Od_tastarga_sin
# 06.08.2016 ob 10:44
Od kje ti zdej, da je nismo raziskali? Heh eni ste res. Odprav je bilo kar nekaj, teleskopi pa poslikali iz vseh možnih kotov in smeri. Mislim, da veliko več ne ostane.
Ali si mogoče eden tistih, ki verjame, da se zeleni vesoljčki skrivajo na "temni strani lune"?
G.Bruno
# 07.08.2016 ob 11:47
Rasta75
Bova tudi pojasnila, da teh miljon in pol stopinj pri tako redkem mediju ne pomeni dejanske temperature, temveč kinetično energijo delcev? :)

Oboje. S predpostavko da gre za plin, je povprečna kinetična energija molekul Wkp = (3/2)kT. Pri tem j k Boltzmanova konstanta. To seveda ne pove nič o toplotni energiji in o prenosu te energije na drugo telo. Ampak s tem si bomo razbijali glavo, ko bo prvo plovilo doseglo rob galaksije. :)
MYCROFT
# 06.08.2016 ob 12:57
Ni ravno v živo opazovanje. Jupiter je približno 33 svetlobnih minut oddaljen od zemlje.
Naslov bi bil boljši: Znanstveniki opazovali "propad" Iovine atmosfere.
Luna je ženskega spola, Io pa tudi.
Drugače pa zanimiv članek.
Galaxy
# 06.08.2016 ob 17:19
Zanimivo, da še ni nobenega komentarja ploščatih teoretikov z YT doktoratom ...
G.Bruno
# 06.08.2016 ob 19:19
nuLanuLa
In zadnjič sem tu bral, da naše osončje obkroža plazemski oblak
Oblak plazme obkroža našo galaksijo, ne osončje

Našo galaksijo obkroža gigantski oblak plazme pri milijonu stopinj Celzija - KLIK
Rasta75
# 06.08.2016 ob 17:30
gozdar1 do vrnitve na luno bo prišlo, ko: ali se najde politična volja za to, ali se najde ekonomska korist, ali pa vse skupaj postane precej bolj trivialen podvig, kot to trenutno je.
Rasta75
# 06.08.2016 ob 16:51
mb128

Ne motiš se, na Luni je gravitacija približno 1/6 zemeljske, vendar pa, je še vedno gravitacija. No tudi na ISS je zemeljska gravitacija (zgolj nekaj% nižja kot na Zemlji), vendar pa zaradi orbite ISS okoli Zemlje, je vse skupaj v konstantem prostem padu, zato se na ISS govori o mikrogravitaciji. Poskusi, ki se jih opravlja na ISS v okolju mikrogravitacije, zatorej ne bi bili "izvedljivi" na Luni, tako kot na Zemlji niso. Kot drugo, ISS je nekje 800 - 1000x bližje Zemlji kot Luna, zaradi tega je tudi dostava eksperimentov na ISS energetsko mnogo manj potratna, kot bi bila na Luno.
Luna je z znanstveno-raziskovalnega vidika privlačna iz dveh drugih razlogov: prvi je, da nam je to najbližji objekt našega osončja na katerem lahko preizkušamo tehnologije za nadaljno "koloniziranje" drugih teles našega osončja, drugi pa, da je Luna gravitacijsko "zaklenjena" na Zemljo (kar po domače povedano pomeni, da je ves čas obrnjema proti Zemlji z isto stranjo, kar pomeni, da bi lahko na oddaljeni lunini hemisferi postavili radijske teleskope, ki jih ne bi motili zemeljski viri radijskega onesnaženja - možnost radioastronomije brez motenj z zemeljskih virov.
Za "odskočno desko" v globine našega osončja za večje (človeške) odprave pa bi bila primernejša vesoljska postaja na lagrangevi točki med Zemljo in Luno, saj bi bilo v tem primeru potrebno samo enkrat "premagati" zemljino gravitacijo in ne zemljino + lunino, če bi poskušali to "vmesno" postajo bazirati na Luni.
Upam, da sem ti odgovoril na vsa tvoja ugibanja.
LP
Machete
# 06.08.2016 ob 15:36
U plazemski oblak. Na MMCju med komentarji zveš vsak dan kaj novega.
Dobro da še tovarne alu folije še delajo s polno paro za komentatorje na prvi strani.
mb128
# 06.08.2016 ob 13:18
Še glede našega naravnega satelita.
Nasa ima tam v tem trenutku 4. aktivne misije. Če koga zanimijo izsledki teh misij naj si jih ogleda na spletni strani Nase.
hosta
# 06.08.2016 ob 11:07
Jaz sicer tudi ne verjamem v neke nepreverjene teorije, je pa Edgar Mitchell (pa še kdo, relevanten) povedal nekaj zelo pomenljivih stvari, tako da poiskušam vseeno biti "openminded".
mb128
# 07.08.2016 ob 08:00
No, tole pa je malce čudno!
http://www.particlenews.com/n/03wvTS3T
luckyss
# 06.08.2016 ob 17:38
Ja, vsi smo ovčice - nekaj si jih lasti Vatikan, ipd., druge pa različne politične in ostale institucije, ki nimajo problemov z denarjem..
por
# 06.08.2016 ob 16:35
@MYSOFT
ravno v živo opazovanje. Jupiter je približno 33 svetlobnih minut oddaljen od zemlje.

Joj smo pedantni. A potem tud ko js rožice gledam, alpa olimpijske igre, ni nič v živo?
mb128
# 06.08.2016 ob 11:19
Ja no ta SO2 pač spreminja svoje stanje. Enkrat zamrzne drugič se pač ponovno uplini. Vse to, v kakšnem stanju je ta SO2 je odvisno v kakšni poziciji je ta naravni satelit naspram svojemu planetu.
mb128
# 06.08.2016 ob 18:25
Mislim res ne vem zakaj bi se vrnili na Luno. Res ne. Razen morebiti razloga, ki ga je omenil Rasta75 jaz, vsaj v tem trenutku opravičljivega razloga ne vidim. Sploh v ekonomskem smislu ne. Sicer pa kot sem že napisal na tem portalu pred kakšnim mescem oz. dvema Esa načrtuje graditev vesoljske postaje nekje na pol poti med Zemljo in Luno tam nekje okrog 2030. Torej, odpade, vsaj po moje tudi kakeršenakoli postavitev observatorija na Luni. Mislim, le zakaj bi slednji bil boljši od Webb-a?!
Sicer pa imate prav, ogromno stvari na tem planetu se dogaja ravno zaradi političnega reality show-a. Vmes pa plete svojo mreže tudi gospodarstvo. Še ena povezava v tem smislu.
https://yout.be/mKIA_UnX8c
Še eno vprašanje, ki še kako ponazarja razmišljanje prenekaterega politika na tem svetu. Sploh tistih politikov velikih držav.
Le kakšen master of the universe bom če pa še nisem niti master of my birdth place?!
Jep, tako razmišljajo mnogi v Beli hiši, Kremlju in še kje in dokler bo temu tako bomo po vsej verjetnosti priklenjeni na ta planet. No, ekonomisti pa pravijo nekako tako. Le zakaj bi potrošil ogromno količino resursov če pa se sploh ne da predvideti kdaj se mi bo to ne le povrnilo ampak bom imel od tega profit. Skratka ko bo človek prenehal razmišljti, da more zagospodariti prav vsemu na čem stopi njegova noga, da mu mora prinesti prav vsaka zadeva čimhitrejši materjalen dobiček bo žal tako kot je sedaj.
Mimogrede, eno vprašanje v zvezi s tem. A podpirate, da se ne samo naša država ampak vse države tega sveta recimo odreče 10.% lastnega BDP-ja, da bi tako človek lahko hitreje prišel ne samo na Luno, Mars pač pa še kam drugam?! V članku je npr. omenjena Europa. A smo države tega sveta pripravljene dati del svojega denarja da bi sonda čimprej prišla do Europe zavrtala v njeno ledeno skorjo in prišla do ugotovitve a je na tistem naravnem satelitu prisotno življenje ali ne?!
Še nekaj tako mimogrede. WWW danes praznuje svojo 25. let. Na današnji dan se je namreč pojavila prva spletna stran. Smatram, da bi MMC lahko počastil to obletnico s kakšnim člankom!
gozdar1
# 06.08.2016 ob 17:19
Odprava na luno je bila politična(z visoko ceno v $), ko je bil cilj dosežen je tudi politična volja usahnila. Treba je tudi vedeti, da so bile takrat ZDA vpletene v drago avanturo v Vietnamu.
Danes vrnitev na luno nebi bila dosti cenejša in se bo zgodila, ko bodo za to politični razlogi, ekonomsko kaj takšnega še zelo dolgo ne bo upravičeno.
luckyss
# 06.08.2016 ob 17:18
No končno se nekdo strinja, da je vse skupaj show za ovce :))
nuLanuLa
# 06.08.2016 ob 15:08
Baje, da se vesolje raziskuje, da bomo imeli kam iti, ko bomo uničili Zemljo. Očitno v našen osončju ni primernega planeta, mogoče bo to nekoč ohlajena Venera. In zadnjič sem tu bral, da naše osončje obkroža plazemski oblak - 1.5 milijona stopinj, skozi katerega bo karkoli organskega in mehanskega prišlo zelo težko.

Nas pa kozmos ves čas uči kako smo majhni in nepomembni - kot posamezniki in celo človeštvo. Poleg tega pospešeno uničujemo planet, ki mu daaaleeeeč naokrog ni para.
kop
# 06.08.2016 ob 13:50
@mb128

Točno tako. Uporabna je za takoimenovan slingshot in zaradi manjše gravitacije za večje misije v prihodnosti.
tocco
# 06.08.2016 ob 13:45
Fajcpotegnite si dol esino al pa nadino aplikacijo na phone pa lahko gledate stream na ISS.
mb128
# 06.08.2016 ob 12:42
kop.
Luna bi lahko bila zanimiva še zaradi enega vidika in ta vidik je njena gravitacija.
Od_tastarga_sin
# 06.08.2016 ob 10:59
Ojoj, sami strokovnjaki. Neverjetno kako omejeni smo, da idejo o življenju v vesolju zamenjamo za blazne skrivnosti, ki se skrivajo na luni. Je mogoče kdo pomislil koliko denarja bi metali stran s t.i. raziskovanjem Lune, ki je mimogrede že raziskana. Tisti denar pošlje še kak rover na kak komet ali Mars.
Če RTV ni poročal o vsaki ekspediciji na Luno in vseh slikah, še ne pomeni, da je prepovedana in neraziskana. Loleki. :)
noprou
# 06.08.2016 ob 14:54
tocco :)))
luckyss
# 06.08.2016 ob 10:51
@slorevolucija
Za Luno velja prepoved...Kdo in zakaj, itd. pa prepuščam vaši domišljiji :))
luckyss
# 06.08.2016 ob 17:07
NASA nam trenutno "teži" s človeško odpravo na Mars, kar je trenutno popolna utopija (vsaj, če računamo da se ta posadka tudi vrne na Zemljo)..
Zakaj ne bi npr. v Lunini orbiti zgradili vesoljsko ladjo kot "se spodobi" za medplanetarna potovanja. Še prej pa je seveda potrebna baza na Luni..
Vse skupaj je bolj podobno reality showu kot pa znanosti - vsaj kar se tiče obiska Marsa s človeško posadko..
Bodimo realni..
mb128
# 06.08.2016 ob 16:16
kop
Ne samo to. Veš na ISS izvajajo določene eksperimente, ki jih na Zemlji ni možno izvajati zaradi gravitacije. Glede na to, da je Lunina gravitacija le, če se ne motim, 1/6 zemeljske bi morebiti vsaj nekaj eksperimentov izvajali tam a v veliko večjem obsegu.
vinklkugla
# 07.08.2016 ob 14:13
kromper sadit ne pa jupitrove lune računat....
luckyss
# 06.08.2016 ob 11:01
No, da še malo dreznem v osje gnezdo..:))
Prvi posnetki Lune iz njene orbite so bili retuširani - tega niti NASA ne taji..
Zakaj je bilo to potrebno, pa je drugo vprašanje..
Mogoče pomaga podatek, da v ustanovni listi NASE (ki je vojaškega in ne znanstvenega porekla) piše, da; "vsako odkrije, ki bi lahko vneslo nemir ali panične reakcije med ljudstvom - ne bodo objavljene"
pardubice
# 06.08.2016 ob 10:39
Ajde znalci, gremo. Kaj je res in kaj ni.
luckyss
# 06.08.2016 ob 11:28
@raintaker
Na teh digitaliziranih fotkah pa res ne boš ničesar več našel...:))
Govorim o fotografijah od projekta Gemini dalje..
Kazalo