Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Ocena za trikrat višja od dozdajšnjih
  • Trk poslal ognjeni dež na Zemljo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 22 glasov Ocenite to novico!
Mesec
Posnetek obstreljevanja kovinske makete Lune v Nasinem raziskovalnem centru Ames. Foto: Schultz Lab/Brown University
       Velike kotanje nam z Meseca pričajo o obdobju izginulih velikanov.       
 Pete Schultz, avtor raziskave
Morje deževij, Imbrium
Žlebiči in zareze v bližini kotanje Imbrium so takšne oblike, kot je napovedal laboratorijski poskus na zgornji fotografiji. Foto: NASA/Northeast Planetary Data Center/Brown University
Mesec
Spet posnetki visokohitrostne kamere v laboratoriju. Ti prikazujejo razpadanje izstrelka po trku s tarčo. Foto: Schultz Lab/Brown University
Mesec
Mesec je razrvan s kraterji. Del manjših naj bi nastal tako, da je v Luno trčil protoplanet, kilometrski ostanki pa so nadaljevali pot po krožnici okoli Zemlje in se tudi oni zaleteli v Mesec. Tako pravi sveža raziskava. Foto: EPA
Zemlja, Mesec, DISCOVR
ANIMACIJA (8 MB): Prehod Meseca mimo Zemlje, posnetek milijon kilometrov oddaljene sonde DISCOVR. Na njej je oddaljena stran Lune, ki morij skorajda nima. Foto: NASA/NOAA

Dodaj v

Za Lunino črno oko kriv udarec protoplaneta, velikega kot Slovenija

Iz časov nastajanja Osončja
21. julij 2016 ob 21:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

Eno večjih lis na Mesecu naj bi povzročil udarec z od 250 do 300 kilometrov velikim asteroidom, torej protoplanetom. Tako sklepajo znanstveniki, ki so dogodek poskušali poustvariti s topom.

Mesec je prekrit s kraterji. Večina naj bi jih nastala pred 3,8 milijarde let v obdobju, poimenovanem veliko bombardiranje. To je prizadelo tudi Zemljo, le da sta posledice pri nas bolj ali manj pogladili tektonika in erozija, medtem ko "mrtvi" Mesec brazgotine še danes na široko razkazuje. Med večjimi so t. i. lunarna morja, ogromne ravnine, ki so na večernem nebu videti kot temne lise oz. "oči" na Luninem "obrazu". Morja zato, ker so ljudje nekoč verjeli, da jih napolnjuje voda.


Zdaj vemo, da so morja nastala v trkih z drugimi nebesnimi telesi, znanstveniki pa preverjajo, kakšna so bila. Med večja spada Morje deževij (Mare Imbrium), ki se razteza na več kot 1.200 kilometrih širine in je od daleč videti kot desno oko. Na podlagi računalniških modelov so znanstveniki do zdaj ocenjevali, da je ravnico izdolbel trk z okoli 80-kilometrskim asteroidom. Če zveni majhen: skala, ki naj bi zadela Zemljo pred 65 milijoni let in v zaton poslala dinozavre in skorajda tudi sesalce, naj bi merila "le" deset kilometrov.

Trikrat večji, desetkrat masivnejši
Zdaj pa so na ameriški Univerzi Brown izvedli raziskavo, ki številko popravlja navzgor. Precej. V Luno je udaril skoraj 250 kilometrov velik asteroid, torej nekajkrat večji in kar desetkrat masivnejši, so zapisali v sporočilu za javnost. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Nature. Njena prednost je v tem, da temelji predvsem na geološki analizi posledic na Mesecu in na podlagi laboratorijskih testov s topom.

"Pokazali smo, da je Imbrium najbrž ustvarilo izjemno veliko telo. Dovolj veliko, da ga lahko uvrstimo med protoplanete," je ob tem izjavil Pete Schultz z omenjene univerze.

Visokohitrostni top in kamere
V laboratoriju so uporabili več kot štiri metre visok top, ki je sposoben streljati projektile pri hitrosti slabih 26.000 kilometrov na uro. Manjše kovinske kroglice so izstreljevali v upognjeno ploščo aluminija, vse skupaj snemali z visokohitrostnimi kamerami, ki na sekundo posnamejo stotisoče sličic, in preučevali posledice trkov.

Iz nastalih vzorcev, ki so jih podvrgli tudi dodatnim računalniškim simulacijam, so naračunali velikost 250 kilometrov, kar je nekoliko manj od Slovenije med obalnim delom in Prekmurjem. "Ta ocena je pravzaprav konservativna in leži na dnu razpona možnosti. Asteroid bi lahko bil velik več kot 300 kilometrov," je povedal Schultz. Velik bi bil torej lahko skoraj kot Slovenija, če denimo vzamemo razdaljo med Koprom in Hodošem, ki znaša malo več kot tristo kilometrov.

Z isto metodo so ocenili, da je Vzhodno morje (Orientale) izdolbel 110 kilometrov velik asteroid.

Ker je bila takrat Luna precej bližje Zemlje kot danes, bi moral tako silen trk material raztreščiti in raztrositi do površja našega planeta. Če bi takrat življenje obstajalo, zanj dogodek ne bi bil ugoden.

Izginuli velikani
Raziskava nakazuje na možnost, da je bilo v zgodnjem Osončju precej več teh obsežnih teles, naj si bo večjih asteroidov ali gosteje posejanih protoplanetov. "Velike kotanje nam z Meseca pričajo o obdobju izginulih velikanov," je izjavil znanstvenik.

Mešanje materialov
Ostanki velikih trkov bi morali onesnažiti večji del satelitove površine in se skozi čas tudi nekoliko stopiti z njim, ocenjujejo na univerzi. To bi lahko pojasnilo, zakaj so vzorci, ki so jih zbrale človeške odprave na Luno, tako bogati z meteoritskim materialom. Takšen značaj so še posebej izkazale kamnine z Apolla 16, nabrane v bližini Imbruma. Te so med drugim ovrgle vulkansko teorijo nastanka površja.

Prototrki
V trku s protoplanetom naj bi Mesec sploh nastal. Zdaj najširše sprejeti scenarij nastanka našega naravnega satelita (sicer ne edinega) pravi, da je med nastajanjem Osončja v protoplanetarno Zemljo trčila Teja, za Mars velik protoplanet, iz ostankov dogodka pa naj bi se zlepila Luna.

Protoplanet je planet v nastajanju. Tudi Cerera, največji asteroid, spada mednje. Njeno rast naproti pravemu planetu naj bi zaustavil Jupiter.

Veliko bombardiranje pred od 4 milijarde do 3,8 milijarde let naj bi sprožila plinska velikana Jupiter in Saturn, ki naj bi prav takrat menjevala svoja položaja v Osončju, pri tem pa naokoli zalučala velike količine asteroidnega drobirja.



Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
malikaliber
# 21.07.2016 ob 23:02
Kaj pa če je vse res?
FOAB
# 24.07.2016 ob 09:12
Zemlja in Luna sta lahko le enako stare kot ostali sončni sistem. izgledata drugače, ker se Luna hladi približmo 15 krat hitreje kot Zemlja. Planet Mars pa približno 3,5 krat.
janšar
# 26.07.2016 ob 21:38
//www.youtube.com/watch?v=tBT8KyWVxj8
Whitetrasher
# 25.07.2016 ob 11:52
Mogoče je praktično vse.
FOAB
# 24.07.2016 ob 09:15
"Pokazali smo, da je Imbrium najbrž ustvarilo izjemno veliko telo. Dovolj veliko, da ga lahko uvrstimo med protoplanete

verejtno je bila to ena od številnih lun, ki so nekoč krožile okoli Zemlje, vse bližje od od današnje. približno koliko in kako velike so bile lahko preštejemo še danes po številu luninin "morji" :D
FOAB
# 24.07.2016 ob 09:04
lunina "morja" so le na eni strani, ti je tisti vidni z Zemlje. Kar lahko pomeni, da so ti izstrelki prišli vsi iz smeri Zemlje. Ali drugače povedano, v zgodnji preteklosti je imela Zemlja več lun in ne samo eno.
luckyss
# 24.07.2016 ob 14:03
Znanstveniki še vedno ugibajo izvor vode na Zemlji..
Lahko pa tudi mi laiki ugibamo npr., da je v Zemljo (namerno nisem napisal "na Zemljo" ) pač priletel ogromen kos ledu nekje iz Oortovega oblaka..
Ker malce dvomim v tisto uradno verzijo, da so vodo "nanosili kometi" Bi jih moralo biti kar precej :)..
Seveda je takšno laično ugibanje pri ovcah obsojeno na minusiranje..
Je pa bolj logičen enkraten takšen dogodek(vsaj po neki logiki) , kot pa da nas je zadelo vsaj 5000 Halleyjevih kometov ob vseh teh masivi zunanjih planetov, ki nam še sedaj dobrohotno prestrezajo za nas "usodne kamne" za njih pa še vedno "vesoljske smeti" a la Shoemaker–Levy komet..
Seveda pa ovce "razmišljajo po svoje" :DD
mb128
# 21.07.2016 ob 22:12
Kaj pa vem. To tezo lahko potrdijo samo geologi. Ampak najprej bo potrebno priti tja in tam postaviti vsaj eno bazo nato pa gor spraviti vsaj enega geologa. Šele takrat bo ta teza postala fakt ali pa tudi ne.
Je pa dejstvo, da je v začetku tvorjenja našega sončnega sistema prihajalo do ogromno trkov tako da ta teza ni čisto neosnovana!
mandan
# 23.07.2016 ob 08:21
A se samo meni zdi, da pravih slik lune obstaja zelo malo, tiste z pravo resolucijo kot recimona sliki 2. Samo racunalniske animacije, popravki slik.

Sel sem celo na slovensko stran. Podn od slik lune nekaj malega s slabo vidnostjo.

Potem papovezava na Nasino stran kjer je itak vse CGI.

In potem beres njihovo filozofijo kaj je bilo na luni.

Lunakot današnji satelit zemlje, je po Vedah, bila pred pojavom zemlje enaka danasnji Zemlji.
Sicer ne enaka vendar podobna.

Zemlja je dosti mlajsa od lune. V Vedah je to njena hci, misljeno iracionalno.

Vendar ko je luna zacela odmirat, se je zemlja zacela razvijat. Vendar je kljub temu skozi milijone let obdrzala velik vpliv na zemljo.

PoVedah, ima velik vpliv na vsakrsno rast na zemlji, tudi človeka, se posebno ima vpliv pri najmanjsi in najoddaljenejsi razdalji od zemlje.

Kar lahko potrdi vsak ki se z biodinamiko ukvarja.

Ima pa tudi druge vplive...v odvisnosti njenega gibanja okoli ozvezdja.
No13d
# 22.07.2016 ob 06:41
tista animacija zgoraj je fizikalno popolnoma zgrešena, dajte vsaj kakšno verodostojno
Kazalo