Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 37 glasov Ocenite to novico!

Poudarki

  • Citiran več kot 9.000-krat
Slobodan Žumer
Žumerjevo delo je pomembno prispevalo tudi k razvoju zaslonov na današnjih prenosnih telefonih. Foto: BoBo
Letošnji nagrajenci
Letošnji nagrajenci. Foto: BoBo
Janez Plavec
Janez Plavec. Foto: BoBo
Rajko Bratož
Rajko Bratož. Foto: BoBo
Zdravko Kravanja
Zdravko Kravanja. Foto: BoBo

Zoisova nagrada Slobodanu Žumru, ki je prispeval tudi k razvoju zaslonov telefonov

Podeljeno tudi Puhovo priznanje
23. november 2017 ob 21:34
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Zoisovo nagrado za življenjsko delo je na slovesnosti v Ljubljani dobil fizik Slobodan Žumer, avtor 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9.000-krat.

Za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti so na slovesnosti podelili tudi tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, pet Zoisovih priznanj in tri Puhova priznanja za pomembne dosežke.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju teorijske fizike mehke snovi je prejel Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na Institutu Jožef Stefan. Je naš najvidnejši strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in med vodilnimi na svetu.

Kot so zapisali v obrazložitvi, so njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki temelji, na katerih je nastala "ljubljanska šola fizike tekočih kristalov", priznana kot eden izmed vodilnih centrov za anizotropne mehke snovi na svetu.

Žumer je sicer objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9.000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je tudi počastila z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Več podeljenih nagrad
Odbor za podelitev nagrad in priznanj je letos podelil tri Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. To nagrado za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance je prejel Janez Plavec s Kemijskega inštituta.

Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je prejel nagrado za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.

Zoisova priznanja za pomembne dosežke
Odbor za podelitev nagrad in priznanj je letos podelil tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z Instituta Jožef Stefan za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić-Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.

Puhovo priznanje
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina strokovnjakov iz Instituta Jožef Stefan ter podjetij SAVING in L-TEK za pomemben dosežek na področju mobilnega zdravja. Puhovo priznanje za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje je šlo skupini raziskovalcev in inženirjev z Instituta Jožef Stefan ter podjetja Domel iz Železnikov. Puhovo priznanje za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče je prejel Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les.

Cerar: Sredstva za znanost večamo
Slavnostni govornik na prireditvi premier Miro Cerar je v nagovoru dejal, da bodo raziskovalce z različnimi ukrepi še naprej spodbujali k vrhunskim dosežkom in mednarodni znanstveni odličnosti. Spomnil je, da jim je ravno v mandatu te vlade uspelo zaustaviti upadanje proračunskih sredstev za znanost, in napovedal, da bodo že letos ta sredstva povečali.

Prizadevajo si tudi, da bi prenos znanja in izkušenj na mlade strokovnjake potekal čim bolj uspešno. Raziskovalni kader se mora zato kontinuirano in kakovostno nadgrajevati ter pomlajevati. Prav tako mora znanost biti globalno odprta in najnovejša znanstvena spoznanja dostopna vsem.

Brez odličnega znanja v družbi po njegovih besedah ni hitrega in obstojnega gospodarskega razvoja. "Slovensko gospodarstvo nujno potrebuje odlično domače znanje, saj se z njim krepi njegova globalna konkurenčnost in družbena dodana vrednost," je dejal in poudaril, da moramo vrhunska odkritja znati učinkovito tržiti.

VIDEO
Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejel Slobodan Žumer
Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
tetka
# 23.11.2017 ob 22:32
Žal, je res, kar pravi neutrino. Eden najslabših predavateljev na fiziki, pa odličen raziskovalec. Tako pač je v Sloveniji, kjer pač raziskovalci ne morejo samo raziskovati, ampak pač tudi učiti. Tega pedagoškega talenta pa žal na FMF-ju pri nekaterih učiteljih izrazito manjka, tako na fiziki kot matematiki. In posledično priskutijo predmet ali predmete. Imam pa občutek, da so nekateri mladi profesorji mnogo boljši, tudi zaradi svežega mladega vetra...iz tujine...
neutrino
# 23.11.2017 ob 22:01
Žumer - odličen raziskovalec in fizik, a žal slab predavatelj, ki je celi generaciji priskutil termodinamiko.
Aggressor
# 23.11.2017 ob 23:08
@neutrino:
Kaj pa vem, meni se je zdel povprečen. Vsekakor ne dober, ampak ni mi priskutil toplote. Si lahko našel par občutno slabših osebkov (brrr EM polje, študentje bodo že vedeli).
Roky89
# 23.11.2017 ob 22:14
Čestitke.
opat
# 24.11.2017 ob 00:04
Lepo, da namenimo prostor v medijih tudi slovenskim znanstvenikom! Čestitke!!!!
IndyBob
# 24.11.2017 ob 00:45
Čestitke Žumru za veliko raziskovalnih uspehov. Ampak predavat pa res ne zna.
ReciBobuBob
# 27.11.2017 ob 03:11
Dokler se ne bodo podjetja preoblikovala, da bodo sposobna slediti razvoju in uporabiti pridobljenega znanja. Ali pa ustanovljena nova, ki bodo dovolj razvita.

Ni poslanstvo znanstvenikov, da bi firme odpirali. To je v domeni druge stroke.
HOR
# 23.11.2017 ob 22:30
Cerar: Sredstva za znanost večamo

Še premalo...
Kemik
# 24.11.2017 ob 09:54
Čestitam dr. Zdravku Kravanji za Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke.
Yeah sure
# 24.11.2017 ob 08:01
Čestitam profesorju Žumru za izjemen dosežek!
Buldog
# 23.11.2017 ob 23:18
@tetka
23.11.2017 ob 22:32

Imam pa občutek, da so nekateri mladi profesorji mnogo boljši, tudi zaradi svežega mladega vetra...iz tujine...


Tudi v preteklosti (v času SFRJ) so naši znanstveniki in profesorji hodili v tujino, se tam izobraževali in potem prišli nazaj. Pa ne samo v države vzhodnega bloka, precej tudi v ZDA. Tako da ta svež mladi veter, ki ga imaš za nek vzrok sprememb v poučevanju, ne vpliva toliko na to, da so predavanja bolj zanimiva. Bolj so vzrok spremembe v samem pristopu do poučevanja, ki so konstantne in se dogajajo globalno in so povezane tudi z generacijami predavateljev. Nekateri se tem spremembam lahko prilagodijo, drugi ne in ostanejo v kalupih, iz katerih so izšli. V ZDA in še kje je teh slednjih verjetno manj, zaradi vpliva ocen študentov.
Clovek
# 29.11.2017 ob 07:42
@ReciBobuBob:
Vedno se lahko izgovarjamo na drugega. Lahko pa mu gremo naproti.
Clovek
# 26.11.2017 ob 20:19
@firtoh: zelo dobro povedano.
Slovenci financiramo in delamo bazično znanost, ki jo tuje korporacije pretvarjajo v tehnologijo, da nam jo potem prodajo. Skratka, tujcem strežemo spredaj in zadaj. Zakaj je tako? Kako dolgo bo tako?
samuelcek
# 24.11.2017 ob 16:51
Letošnji nagrajenci: Uravnoteženo po spolu, ni kaj :)
firtoh
# 24.11.2017 ob 14:54
Lepo in sramota obenem,ker tega nismo bili sposobni spraviti v našo proizvodnjo.Lahko bi prodajali ultra kvalitetne zaslone za Apple,Samsung...
BojanD
# 24.11.2017 ob 08:40
@Aggressor, se strinjam, Blinc je bil zelo slab predavatelj, definitivno precej slabši od Žumra. Ko je bil njegov asistent Arčon, je bil to najbrž najslabši tandem v zgodovini FMF-ja.
gremyus
# 24.11.2017 ob 06:49
Po navadi je tako, da... So dobri strokovnjaki in slabi slabi pesagogi. Na našmu faksu je bila zadeva podobna. Če se hočeš res naučiti in zadeve razumeti, si pač prepuščen sam sebi s svojo lastno proaktivnostjo. Po eni strani znaš potem bolj spoštovati kar si se naučil in svoje vloženo delo, po drugi strani pa švicaš ko konj. Vsi se pa strinjamo da brez garanja ne bo rezultatov... Čestitke za zasluženo nagrado.
tetka
# 24.11.2017 ob 06:07
Buldog

Verjetno imaš kar prav, seveda so bili v ZDA tudi starejši profesorji kar vsi, ampak niso pa bili vsi antitalenti za pedagoško delo. Pa pustimo to, Slobodan je odličen raziskovalec in včearaj je dobil najvišje priznanje za svoje delo. Čestitke.
Branko57
# 24.11.2017 ob 00:51
vilijem in slobodan žumer vrhunska predavatelja! več takih!
Kazalo