Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) je bila slovenska posebnost v razvoju odporništva, saj česa podobnega ni bilo v nobeni drugi jugoslovanski pokrajini, ob dnevu upora proti okupatorju poudarjajo zgodovinarji.
Ob zori 6. aprila pred 80 leti je več sto nemških bombnikov nad Beogradom začelo 2. svetovno vojno v Jugoslaviji. Napad je bil nepričakovan, saj se je Hitler edinkrat odločil napasti članico svoje vojaške zveze. Sledilo je razkosanje med več okupatorjev.
Stiki slovenskih partizanov in aktivistov s koroškimi Slovenci, ki so se bili pripravljeni upreti nacizmu, so se začeli leta 1942. Slovenski partizanski odpor na Koroškem je bil edini organizirani odpor na ozemlju tretjega rajha, je poudari Boris Jesih.
V dvorcu Cecilienhof v Potsdamu, kjer je leta 1945 potekala Potsdamska konferenca, se ob 75-letnici spominjajo prelomnega dogodka, ki na eni strani simbolizira konec druge svetovne in na drugi začetek hladne vojne.
Na transportu prvih slovenskih internirancev, ki so se 5. junija 1945 vračali iz Dachaua v Ljubljano, je bil tudi Zoran Mušič. S seboj je imel knjižico o Rembrandtu, ki jo je našel v taboriščni knjižnici, in risbe s podobami groze, ki jih je videl.
Čeprav so v prestolnicah po Evropi ogromne množice konec 2. svetovne vojne na ulicah slavile že 8. maja 1945, se je vojna po šestih letih uradno končala 9. maja minuto čez polnoč. Na ta dan je bila podpisana tudi delna nemška kapitulacija v Topolšici.
Konec januarja smo zaznamovali 75. obletnico osvoboditve Auschwitza. Malokdo pa ve, da se je šele 30. aprila 1945 v kraju Seeshaupt ob jezeru Starnberg končala agonija za okrog 1800 zapornikov koncentracijskega taborišča Allach, podružnice Dachaua.
"Ta miselnost, da je treba čakati, da te bo nekdo osvobodil, pomeni, da bo tudi počel s tabo, kar bo hotel. To je prelom, ki ga prinese četrta točka programa OF," je ob prazničnem dnevu upora dejal zgodovinar Božo Repe. Čakanja je bilo konec.
Okostje, na katero sta nič hudega sluteča hribolazca naletela na drugem najvišjem vrhu Kalifornije, se je izkazalo za posmrtne ostanke japonsko-ameriškega umetnika, ki je v zadnjih dneh 2. svetovne vojne odkorakal iz internacije slikat gore.
V učbenikih smo se učili o treh okupatorjih slovenskega ozemlja med 2. svetovno vojno, a del južnega Posavja je okupiral četrti - NDH. Prav na današnji dan, 27. septembra leta 1941, so ustanovili občino Bregana, s katero so priključili zasedene vasi.
Osnovni cilj združene Evrope je, da se grozote druge svetovne vojne nikoli več ne ponovijo, je na srečanju nekdanjih internirancev poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik.
“Sreča je na prvem mestu, predstavlja 70 odstotkov, 20 odstotkov je mamina ljubezen, pet odstotkov pa otroška iznajdljivost,” pravi 86-letni Oleg Mandić, zadnji otrok, ki je bil izpuščen iz Auschwitza.
Vse skupaj se je začelo s hladnim ’bifejem’, nato so tri velesile teden dni tekmovale v vrhunskosti glasbenega programa. Končalo se je z razočaranjem: srečanja ni sklenila nobena mednarodnopravno obvezujoča pogodba, mnogo zadev je ostalo nedorečenih …
Da je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno obmejno mesto, je danes skoraj neznano. A med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane trije državni mejni prehodi, meja pa močno zastražena in težko prehodna, navaja nova razstava v Mestni hiši.
Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.
"Če bi tedaj obstajali satelitski posnetki, bi pokazali Slovenijo kot veliko koncentracijsko taborišče, ki je bilo na petih okupacijskih mejah obdano z bodečimi žicami, bunkerji, minskimi polji in stražnimi stolpi."
Povsem po naključju so na gradbišču blokovskega naselja v Brestu, nedaleč od meje s Poljsko, odkrili množično grobišče Judov, ubitih med drugo svetovno vojno.
Prostor med Idrijo in Žirmi je za raziskovanje časa med drugo svetovno vojno posebej zanimiv, saj je tukaj potekala meja med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Vladal je strog obmejni režim, meja pa je prostor zaznamovala še dolgo po vojni.
Ko se med 2. svetovno vojno zaplenjene umetnine ob veliki medijski pozornosti vračajo prvotnim lastnikom, se v javnosti utrjujejo antisemitski stereotipi o bogatih Judih, opozarja Hilde Schramm, hči najbolj znanega Hitlerjevega arhitekta Alberta Speera.
Med drugo svetovno vojno so si današnje slovensko ozemlje razdelili štirje okupatorji in ga prepredli kar s 560 kilometri mej, bodečih žic, visokih ograj in tudi minskih polj.
Neveljaven email naslov
